Katalog OKO

Boolovi operatorji (ang. Boolean operators): Angleški matematik George Boole je razvil "algebro logike", ki je postala temelj iskanja v računalniških bazah podatkov. Z Boolovimi operatorji AND, OR in NOT logično združujemo iskalne ključe v kompleksen profil iskanja. Z njimi ožimo ali širimo iskanje. Operator AND je logični operator preseka iskalnih ključev. Operator OR je logični operator zveze iskalnih ključev. Operator NOT je logični operator izključitve iskalnih ključev (na nekaterih iskalnih strojih uporabljamo operator "AND NOT"). Iskalne profile smiselno združujemo z oklepaji, s katerimi določamo vrstni red izvajanja posameznih operatorjev. Oklepaje je priporočljivo uporabljati vedno, kadar uporabljamo več operatorjev, da ne bi prišlo do zmešnjave. [Glej primere]

Diskusijska skupina (ang. mailing list): skupina oseb, ki si po elektronski pošti izmenjujejo sporočila o temah, ki jih zanimajo. Diskusijske skupine poznamo kot "e-poštne sezname", "poštne sezname" in "sezname". Domujejo na računalnikih - strežnikih poštnih seznamov (ang. mail/list servers), ki avtomatsko upravljajo naročila/odjave na/s seznamov in distribucijo kopij sporočil na naročniške naslove elektronske pošte. Vedeti je treba, kdaj se "pogovarjamo" z računalnikom in kdaj s skupino oseb. [Komunikacija z računalnikom od nas ne zahteva vljudnosti. Avtomatski administrator razume le ukaze. Zato ne začnemo sporočila kot npr.: "Dragi Listserv, pošlji mi prosim navodila za pomoč". Administrator ne bo razumel, kaj od njega hočemo. Napišemo le ukaz "help".] Sporočilo za naračilo/odjavo s seznama, pošljemo na administrativni naslov strežnika seznamov (naslovimo na računalnik oz. ime programa-strežnika seznamov, npr. na listserv, listproc itd.; listserv@ime_domene). Sporočilo za distribucijo v celotno skupino, pošljemo na naslov seznama (ime_seznama@ime_domene). Nekatere diskusijske skupine so moderirane: sporočila pregleda oseba, ki skrbi, da so ta ustrezna tematiki diskusijske skupine.

DNS (Domain Name System): akronim; globalno distribuirano omrežje strežnikov imen domen v internetu, ki izvajajo preslikavo med imenskimi in številčnimi naslovi IP. Sistem DNS hierarhično ureja prostor edinstvenih imen računalnikov v internetu.

Domena; ime domene (ang. domain; domain name): hierarhičen sistem za označevanje logične in včasih geografske lokacije računalnika/strežnika v omrežju. Številčni naslovi IP so uporabniško neprijazni. Težko si jih zapomnimo in jih vtipkavamo. Zato namesto njih uporabljamo imena domen. Ime domene vsebuje dve ali več komponent, ločenih s pikami (hot.com; www.hot.com). Vsebuje ime samega računalnika in njegovo domeno. Navadno vsebuje ime organizacije (akronim imena) in pripono (vrhnjo domeno). Vrhnje domene ZDA so: .edu (izobraževalne inštitucije), .gov (vladne organizacije), .net (omrežne storitve), .com (komercialne organizacije), .org (neprofitne in raziskovalne organizacije). Domene izven ZDA označujejo tudi državo, npr.: ca (Kanada), uk (Velika Britanija), au (Avstralija), si (Slovenija) itd.

FAQ (Frequently Asked Questions): akronim; datoteke z odgovori na pogosto zastavljena vprašanja bralcev prispevkov skupin novic Usenet. Namen datotek Usenet FAQ je dvojen: 1) Splošna storitev za bralce: bralcu ni potrebno pregledovati tematskih "niti" prispevkov dane skupine novic. 2) Ponuditi odgovore na vprašanja, pomembna in zanimiva za širše skupine uporabnikov.

Fraza (ang. phrase): besedna zveza; več kot ena ključna beseda v iskanju (vse besede v dokumentu morajo biti v opredeljenem zaporedju). Navadno damo frazo v narekovaj. Na nekaterih iskalnih strojih izberemo ukaz iskanja "As a phrase". Včasih se srečamo z izrazom "Character string".

HTML (HyperText Markup Language): akronim; standardiziran jezik za kodiranje "izvirnega" dokumenta, njegovo razpoznavanje in enostavno uporabo. Je jezik za strukturiranje in formatiranje dokumentov HTML. Dokument HTML vsebuje hiperbesedne povezave (hiperpovezave) na dele dokumenta ali na druge dokumente v zbirki strežnika. Navadno vsebuje hiperbesedne povezave na sorodne dokumente, razpoložljive na drugih strežnikih za www v internetu. Jezik HTML uporablja edinstvene naslove (URLje) za hiperbesedne povezave v dokumentu in povezave na strežnike v omrežju internet. Dokumente HTML beremo s podporo pregledovalnika za www.

HTTP (Hypertext Transfer Protocol): akronim; komunikacijski protokol za identifikacijo, pošiljanje in prejemanje dokumentov, razpoložljive na world wide webu, med odjemalci in strežniki. Je pogovorni jezik pri komunikaciji med odjemalci in strežniki. Strežnike za www pogosto imenujemo strežnike HTTP.

Hiperbesedilo (ang. hypertext): besedilo, s povezavami na drugo besedilo. Besede, fraze in/ali slike v dokumentu so pretvorjene v hiperpovezave (hiperbesedne povezave) na vire. Hiperbesedilo je kot tiskana knjiga, ki jo je avtor "s škarjami razrezal na ustrezne dele". Le, da elektronsko hiperbesedilo ni sklop neurejenih "delov". Avtor opredeli njegovo strukturo, z opredelitvijo povezav med deli. To mu omogoča jezik HTML. Interaktivna sposobnost hiperbesedila nam omogoča izbiranje in pregledovanje virov, kaže na odnose med besedami in njihovim pomenom. Povezave vodijo globje in globje, informacije postajajo vse bogatejše.

Hiperpovezava (ang. hyperlink): posebno označena (poudarjena, podčrtana) beseda, fraza in/ali slika v dokumentu, ki je povezava do virov. Ko kliknemo na določeno povezavo, pridemo do dokumenta pod to povezavo. Hiperpovezavo spoznamo tudi po hiperbarvi. Navadno je ta modra. Ko sprožimo povezavo, se barva spremeni, navadno v rdečo. To nas spomni, da smo določen strežnik že obiskal oz. prebrali določen dokument.

Indeks (ang. index): 1) Seznam vsebine datoteke ali dokumenta, skupaj s ključi ali referencami za iskanje vsebine. (Standard ISO 2382-6) (1) 2) Sistematičen vodič do enote v zbirki ali predstavitev vsebine zbirke z ustreznimi izrazi v znanem ali iskalnem zaporedju. (Enota v zbirki je npr. knjiga v knjižnici, članek, dokument ali strežnik v bazi podatkov itd.)

Internet (ang. Internet): javno, globalno komunikacijsko omrežje, ki temelji na družini komunikacijskih protokolov TCP/IP (Transmission Control Protocol/Internet Protocol). Internet je transportni medij za podatke, ki so shranjeni v datotekah ali dokumentih na drugem/oddaljenem računalniku v internetu.

Iskalni stroji za iskalne stroje; t. i. "metaiskalniki" (ang. meta-search engines): sočasno iskanje na različnih iskalnih strojih. Iskalni stroji za iskalne stroje nimajo lastnih baz podatkov. Ključno besedo avtomatsko pošljejo na različne iskalne stroje in njihove baze podatkov. Vrnejo nam kompilacijo zadetkov z vseh iskalnih strojev, vključenih v iskanje. To nam prihrani čas za relativno enostavno iskanje z eno ali dvema ključnima besedama.

Iskanje (ang. searching): pregled enega ali več podatkovnih elementov zbirke z namenom, da najdemo tiste elemente, ki imajo določeno lastnost. (Standard ISO 2382-6) (1)

Katalog (ang. catalogue): zbirka kataložnih zapisov dokumentov/virov v zbirki ali zbirke, urejene v skladu z določenimi pravili, ki omogočajo iskanje in dostop do dokumentov. (Standard ISO 5127-3a) (2)

Ključna beseda (ang. keyword): beseda ali skupina besed, ki najbolje opiše vsebino dokumenta, ki ga iščemo. Posamezne ključne besede ločimo s presledki.

Knjižni zaznamek (ang. bookmark): dokument, ki ga trenutno beremo, označimo z navideznim knjižnim zaznamkom. Ta shrani ime in URL tega dokumenta (vira/strežnika) na uporabniški računalniški sistem, v datoteko z imenom "bookmark.htm". Na ta način se lahko hitro vrnemo na želen vir/strežnik.

Naslov IP (ang. IP address): edinstven številčni identifikator, ki opredeljuje določen računalnik ali napravo v omrežju TCP/IP (internet). Vsebuje štiri števila, ločena s pikami, npr. 198.105.232.4. Ta števila opredeljujejo omrežni in računalniški del naslova IP. Številčni naslovi so uporabniško-neprijazni, zato namesto njih uporabljamo imena domen. (IP: Internet Protocol)

Odjemalec (ang. client): programska aplikacija, ki navadno teče na uporabniškem računalniku, ali uporabnik v omrežnem modelu odjemalec/strežnik. Odjemalec za interaktivno rabo imenujemo pregledovalnik za www (spletni pregledovalnik). Ta opravlja naloge po navodilih uporabnika.

Okvirji (ang. frames): format dokumenta, ki razdeli zaslon v segmente, kot da bi bila "okna" znotraj okna. Izbira področja dokumenta v enem okvirju, pokaže vsebino pod tem področjem v drugem okvirju.

Protokol (ang. protocol): pravila, ki upravljajo prenos podatkov prek podatkovno komunikacijskih omrežij. Je pogovorni jezik računalnikov v omrežju.

Pregledovalnik za www; spletni pregledovalnik (ang. browser): program, ki teče na uporabniškem računalniku in omogoča enostaven dostop ter branje dokumentov, razpoložljivih na world wide webu. Znana pregledovalnika za www sta Netscape Navigator in MS Internet Explorer.

Slepa povezava (ang. dead link): izraz, ki opredeljuje večni problem z neažurnimi in spreminjajočimi se URLji. Dokument ponuja povezavo na druge dokumente in, ko sprožimo to povezavo, namesto dokumenta dobimo na zaslon sporočilo "Error 404 Not Found" ali sporočilo, da ima dokument nov URL. Vzrokov za taka sporočila je več. Npr. URLji se pogosto spreminjajo zato, ker je dokument na voljo na drugem računalniku/strežniku, zaradi reorganizacije strukture datotek na računalniku ali, ker dokument ni več na voljo. Če na zaslon ne dobimo sporočila o referenčni povezavi na nov URL, potem nam ne kaže drugega kot, da poskušamo poiskati domačo stran strežnika ali njegov ekvivalent.

Skupine novic Usenet (ang. newsgroups): globalni distribucijski sistem za skupinske komunikacije z izmenjavo prispevkov v standardiziranem formatu prek omrežij. Skupine novic poznamo kot "elektronske konference" oz. "novice". So kot kavarna, kjer se srečujejo znanci in se pogovarjajo o tematiki, ki jih zanima. V tematskih diskusijah lahko dejavno sodelujemo ali le beremo, kar so napisali drugi. Večina prometa "novic", nosi omrežje Usenet. To je omrežje strežnikov novic, ki deluje po protokolu NNTP (Network News Transfer Protocol). Ta je del družine komunikacijskih protokolov interneta TCP/IP. Sistem Usenet deluje po modelu odjemalec/strežnik. Novice beremo z bralnikom novic. Skupine novic Usenet so hierarhično strukturirane v velika "drevesa", katerih veje se delijo v bolj in bolj specifične tematske skupine. Znotraj vsake skupine novic so prispevki urejeni v tematske "niti". "Nit" prispevkov sledi diskusiji o določeni tematiki tako, da kaže vse odgovore na specifičen prispevek. Na izbrano skupino novic se naročimo.

Temeljna razlika med skupino novic in diskusijsko skupino je v upravljanju prispevkov oz. sporočil. Skupine novic shranjujejo prispevke na strežnikih novic. Diskusijske skupine pošiljajo sporočila v naročnikovo elektronsko poštno mapo.

Strežnik (ang. server): programska aplikacija, ki navadno teče na računalniku ponudnika informacij. Ponuja storitve drugim računalniškim programom (odjemalcem), ki tečejo na istem ali oddaljenih računalnikih. Računalnik, na katerem teče strežniški program, navadno imenujemo strežnik.

Svetovni splet (ang. World Wide Web; WWW; Web): distribuiran, povezan hipermedijski informacijski sistem. Njegovo delovanje temelji na omrežnem modelu odjemalec/strežnik. Temeljni elementi world wide weba so: HTTP (HyperText Transfer Protocol), HTML (HyperText Markup Language) in URL (Uniform Resource Locator). Izvor: Tim Berners-Lee, European Laboratory for Particle Physics, CERN, Geneva, 1989.

TCP/IP (Transmission Control Protocol/Internet Protocol): akronim; družina komunikacijskih protokolov interneta. Da je uporabniški računalnik del interneta, mora na njem teči program TCP/IP.

Urejanje zadetkov po ciljanosti (ang. results ranking): zaporedje izpisa zadetkov na dokumentu. V ta namen vsak iskalni stroj uporablja lasten algoritem. Merila za uvrščanje zadetkov na seznamu so različna: pogostost pojavljanja besed v dokumentu, besede v relativni bližini, besede v imenu ("title") dokumenta itd.

URL (Uniform Resource Locator): akronim; standard, ki opredeljuje edinstven naslov kateregakoli vira na računalnikih v internetu, ki je del world wide weba, npr. http://www.w3.org/; ftp://ds.internic.nec/rfc/. Splošna struktura URLja: protokol://strežnik_ime/direktorij_ime/datoteka_ime. Protokol: pove uporabniku ali aplikaciji do katerega tipa vira dostopamo (http://, gopher://, ftp://). Strežnik_ime: ime domene (ali številčni naslov IP) računalnika/strežnika v internetu. Lahko vsebuje številko vrat. Direktorij_ime: ime direktorija, kjer je shranjena datoteka. Datoteka_ime: ime datoteke v tem direktoriju.

Zadetek (ang. hit): zapis/dokument, ki zadovolji specifične pogoje iskanja. (3)

Zapis (ang. record): zbirka polj, ki vsebujejo vse podatkovne elemente ene informacijske enote, shranjene v bazi podatkov. (3)

VIRI

(1) ISO 2382-6:1987 Information processing systems - Vocabulary - Part 6: Preparation and handling of data / [Izdala] ISO. -Geneve : ISO, 1987

(2) ISO 5127-3A:1981 Information and documentation - Vocabulary - Section 3a): Acquisition, identification, and analysis of documents and data / [Izdala] ISO. -Geneve : ISO, 1981

(3) CDS/ISIS : Introductory guide / [Izdal] UNESCO, 1986

Lep pozdrav.

Nada D. Celija