|
| |
Nada D. Celija
| Strokovne
reference |
| Professional
references |
Naslov
dokumenta: Strokovne reference
Objava
dokumenta na strežniku ZRC SAZU: 16.06.2000
Sprememba dokumenta: 22.08.2007
URL
dokumenta: http://www.zrc-sazu.si/oko/O_avtorici.htm
Nada
D. Celija sem univerzitetna diplomirana inženirka kemije,
raziskovalka in sistemska inženirka.
Tlakovanje moje
življenjske in ustvarjalne poti med drugim sledi motu:
Če delaš to, kar si vedno delal, boš ostal to, kar si vedno bil!
Osebno-značajska,
strokovna in znanstveno-raziskovalna dinamika me je
in me usmerja na širše in ožje
specializirane dejavnosti
s spektra znanstvenih polj. Zlasti
specialna informatika in specialna
informacijsko-komunikacijska dejavnost, kjer
delujem od leta 1985, so pravi izzivi
za prelivanje informacijskega in
komunikacijskega
opismenjevanja v uporabniško prakso.
Del svojega
raziskovalnega in
strokovnega delovanja sem prelila v strokovne publikacije (priročnike), napisane
"iz prakse - za prakso" in v
druga avtorska dela.
Večplastnosti prepletanja in nadgrajevanja specializiranih dejavnosti,
strokovnega dela, raziskovanja in vseživljenjskega učenja, se ne morejo upreti klicu življenjske
učilnice. Ne rabim jahte, ne rabim lestve do neba - rabim ustvrajalno delo, ki
je moje življenje in moja življenjska gonilna sila.
Vsebina
1
Raziskovalno in strokovno
delovanje
2
Izdana avtorska dela
3
Avtorsko delo Katalog OKO
1
Raziskovalno in strokovno delovanje
 |
Načrtovanje,
zasnova,
gradnja,
uvedba,
vzdrževanje in
razvoj dejavnosti
 |
Okvirna področja
dejavnosti: interna standardizacija,
standardoteka (informacijski servis za standarde in sorodne dokumente),
sistemi kakovosti, metrologija, poslovanje s tehnično dokumentacijo, dinamična specialna knjižnica (informacijsko-dokumentacijska
dejavnost), specialna informatika.
 |
Uporaba klasifikacijskih
sistemov še pri ročnih in kasneje računalniško podprtih dejavnostih: 1) Univerzalna decimalna
klasifikacija, UDK. 2) Mednarodna
klasifikacija za standarde, ICS (ICS: International Classification for Standards). |
|
|
Specialna
informatika: a) Raziskovanje in
analiziranje uporabnosti znanstveno-tehniških in poslovnih
informacijskih sistemov. b) Celovitejše vključevanje v podatkovna omrežja
informacijskih servisov
(in dostop do specializiranih baz podatkov)
COBISS/OPAC, IZUM/COBISS, CORDIS, DIALOG, ECHO, STN International, WTC
Network itd., do katerih sem dostopala še prek podatkovnih omrežij
JUPAK in prek slovenskega podatkovnega omrežja SIPAX.25.
c) Povezovanje v akademska in raziskovalna
evropska in svetovna omrežja.
č)
Načrtovanje, zasnova, gradnja in razvoj
strategij specializiranih informacijskih sistemov z vključenimi
stopnjami življenjskega cikla. d)
Integriranje specializiranih
informacijskih (pod)sistemov v podatkovno omrežje.
e) Načrtovanje, zasnova, gradnja in razvoj
metodologij za obdelavo znanstveno-tehniških in poslovnih informacij.
f) Načrtovanje, zasnova, gradnja in razvoj
informacijske strategije. g) Načrtovanje,
zasnova, gradnja in razvoj hiper-kataloga OKO, dostopnega na pričujočem
strežniku v hiperprostoru.
|
Eden
prvih od udejanjenih specializiranih informacijskih projektov je bila
računalniško-podprta bibliografska
baza podatkov za obdelavo standardov (1986), integrirana v informacijski
sistem standardoteke. Javna predstavitev baze podatkov: Javna
predstavitev dosežkov na področju znanstvenega in tehničnega
informiranja, Univerza v Ljubljani, FNT kemijsko izobraževanje in
informatika, Ljubljana, 1989. |
|
|
|
Večletno raziskovanje
interneta, hipermedijskega sistema www in uporabnosti: internet in
sistem world wide web (t. j. hiperprostor) sta prava izziva za raziskovanje
in analiziranje njune uporabne vrednosti. Dejavnosti tečejo od leta 1995 in
vključujejo tehnološke, komunikacijske in informacijske gradnike interneta
in hiperprostora: delovanje (omrežni model distribuirane računalniške
komunikacije), protokoli, naslavljanje, standardizacija in standardi,
varnost informacij in komunikacij, varnost omrežij, intraneti, ekstraneti;
diskusijske skupine (epoštni seznami), skupine novic Usenet (konferenčni
sistem Usenet); značilnosti sistema www, informacijska orodja, tipologija
virov itd. Namen preskušanj hipermedijskih informacijskih orodij z načrtovanimi profili
in strategijami iskanja je:
a) Opredelitev
uporabne vrednosti na podlagi opredeljenih meril za ovrednotenje virov in
razvoj informacijske strategije.
b) Selektivna kompilacija specializiranih virov in analitična obdelava.
c) Identifikacija potenciala za izobraževanje na
daljavo in vseživljenjsko učenje v hiperučilnici. |
[Vsebina]
2 Izdana avtorska dela v knjižni obliki
-
Celija, Nada D.: Učinkovito iskanje informacij v bazah podatkov v
dialogu online : smernice v praksi, 1994. 203 str.
-
Celija, Nada D.: Ciljne informacije v "elektronskih knjižnicah"
-
ključ za učinkovito prehitevanje konkurence, 1996. 350 str.
-
Celija, Nada D.: Kažipot po hipermedijskem sistemu WWW na Internetu. 1. Del:
Interakcija z dokumenti HTML. 2. Del: Značilnosti strežnikov za WWW, 1997. 690
str.
-
Celija,
Nada D.: Poslovni zajtrk na World Wide Webu : dvosmerno globalno tržišče World
Wide Web na Internetu, 2000. 762 str.
-
Celija, Nada D.: Mejniki in pionirji evolucije komunikacij na
daljavo. I. Del: Od klinopisa do multimedije, 2007. 497 str.
-
Celija, Nada D.: Mejniki in pionirji evolucije komunikacij na
daljavo. II. Del: Biografije, 2007. 297 str.
-
Celija, Nada D.: Misli... : rada imam te majhne misli, 2007.
80 str.
-
Celija, Nada D.: Pokliči humor, 2007. 100 str.
[Vsebina]
[Povzetki
vsebine avtorskih del.]
3
Avtorsko delo Katalog OKO
Celija,
Nada D.: Katalog OKO [Elektronski vir] : hierarhično strukturirani viri, razpoložljivi
na World Wide Webu, 2000
Gostitelj
kataloga OKO:
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, ZRC SAZU, Ljubljana,
Slovenija
Objava
kataloga OKO na strežniku ZRC SAZU:
16.06.2000
URL
kataloga OKO: http://www.zrc-sazu.si/oko/
Dvojezični (slovensko-angleški) hiperkatalog OKO gradijo
selektivno kompilirani, analitično obdelani in opisani
slovenski in svetovni hiperviri (spletni viri), klasificirani po univerzalni
decimalni klasifikaciji (UDK)
in strukturirani v hierarhično drevo. Več
o delu glej: Katalog OKO. Merila za
ovrednotenje hipervirov glej: Ovrednotenje hipervirov
in Ovrednotenje: nova merila.
[Vsebina]
“Poti
do izidov imajo navadno več obrazov.”
Tlakovanje poti do vsakega dosežka, poleg potrebne zakladnice znanja in jasno
začrtanega cilja, zahteva trdo delo, številna odpovedovanja, znatno mero
vztrajnosti in osebne zavzetosti ter poguma za premagovanje težkih
življenjskih preizkušenj in nemalokrat krutih ovir do udejanjenja lastnih idej,
načrtovanih projektnih nalog in skrbno začrtanega cilja.
"Ti
možgani, ta naprava, s katero mislimo, da mislimo!"
V življenju je vsekakor nekaj več, kot le sedeti in se spraševati, ali je
v življenju nekaj več. Bolj,
ko raziskovalno in
strokovno delam, si nabiram izkušnje in izpopolnjujem svoje znanje, bolj
programiram svoje misli na zadovoljstvo ob izidih svojega dela. Kajti, pomembni
so le izidi!
Lep
pozdrav.
Nada
D. Celija
|
Katalog
OKO
