Katalog OKO

Glavne skupine UDK

O katalogu OKO

O UDK

Izrazje

Lastnosti hiperprostora: deluje po modelu odjemalec/strežnik, geografsko in časovno neomejen, dinamičen, interaktiven, nelinearen, prožen in konkurenčen.

Papirni medij: ko beremo knjigo, natančno vemo kje smo (oštevilčene strani). Če knjige ne beremo po zaporedju označenih strani (linearnost), ne bomo razumeli kaj beremo. Knjiga vsebuje le omejene povezave. Vir povezav v knjigi je indeks, ki vodi bralca do strani v knjigi, kjer bo našel želeno informacijo. Ni pa mogoč “skok” iz besede na dani strani na stran z informacijami pod to besedo.

Hiperbesedilo: okolje sistema www je hiperbesedno. Hiperbesedilo je kot tiskana knjiga, ki jo je avtor “s škarjami razrezal na ustrezne dele”. Le, da hiperbesedilo ni sklop neurejenih delov. Avtor opredeli njegovo strukturo z opredelitvijo hiperpovezav med deli. Interaktivna sposobnost hiperbesedila nam omogoča izbiranje in pregledovanje virov, kaže na odnose med besedami in njihovim pomenom. Ena povezava vodi do druge, ta do tretje, globje in globje, informacije postajajo vse bogatejše.

Branje hiperbesednega dokumenta = sledenje hiperpovezavam: v hiperbesedilu sledimo povezavam v poljubnem zaporedju (nelineranost in prožnost sistema www). Tu ni vnaprej določenega zaporedja za branje vsebine.

Vsebina

Avtorsko varstvo: spoštujmo intelektualno lastnino, razpoložljivo na strežnikih v internetu. Ne uporabljajmo ali distribuirajmo avtorskih dokumentov, kot bi bili naša lastnina. To velja tako za besedne, zvočne, video, grafične datoteke, kot za programje.

"Informacije so blago, na voljo v različnih vonjih": informacije, razpoložljive v hiperprostoru, se razlikujejo po svoji kakovosti in zanesljivosti. Zato je naša naloga, da sami ocenimo dobljene informacije, glede na naša merila in potrebe. Poznamo rek "znanje je moč" oz. "informacija, surovina znanja, je moč". Le določene informacije so "moč": kakovostne in zanesljive informacije. Upoštevajmo to pri izbiri informacijskih virov.

Vsebina world wide weba je dinamična: strežnik, ki je danes na voljo, lahko jutri ni več dostopen ali ponuja drugo vsebino. Zato shranitev URLja vira v arhiv knjižnih zaznamkov, ne bo vedno dovolj za ponovni dostop do vsebine. Shranimo dokument na trdi disk računalnika (oz. disketo) in/ali ga izpišimo na papir, za lasten arhiv in kasnejšo referenco.

Dostop do programja: računalniška omrežja so zakladnica programja. Javni arhivi na strežnikih v internetu vsebujejo na milijone javno dostopnih programov. Velika razpoložljivost programja je razveseljiva, pregledovanje številnih arhivov ftp pa je utrudljiva in včasih neuspešna naloga. Za učinkovito uporabo arhivov ftp, je dobro poznati direktorije programja, ki klasificirajo izdelke po področjih. Uporabniku omogočajo pregledovanje in iskanje izdelkov. Poglejte v katalog OKO! [Programje]

Pravila lepega vedenja na internetu: začetna populacija interneta je "odraščala" z internetom, s tehničnim poznavanjem in razumevanjem narave prenosa podatkov in protokolov. Današnja populacija interneta vključuje vse več in več novih uporabnikov interneta. Tem novim "prebivalcem na internetu" ni poznana kultura interneta in jim ni potrebno kaj dosti vedeti o procesih prenosa podatkov in protokolih. Da bi si ti uporabniki (posamezniki in organizacije) hitro približali komunikacijsko kulturo “na internetu”, je dobro prebrati smernice o pravilih lepega vedenja “na internetu”, ki so na voljo v katalogu OKO, [Etika]. Z upoštevanjem pravil lepega vedenja vzdržujemo zdravo omrežno okolje, tako za učinkovito tehnično delovanje, kot za učinkovito delo uporabnikov. Vsak uporabnik se mora zavedati vpliva svojih dejanj na druge uporabnike. Navadno imajo omrežja določeno obliko sprejemljive uporabniške strategije, ki lahko vključuje nedovoljeno rabo omrežja za izdelavo in prenos nezakonitih, škodljivih in neresničnih virov. Dejstvo je, da večina prometa v omrežju prestopa meje številnih omrežij in držav, predno pride do svoje destinacije in, da ima vsako od omrežij različno uporabniško strategijo in različna pravila.

Smeški (ali "čustva"): ko besede odpovejo, govorijo čustva. Pri komunikacijah oz. diskusijah online, ne vidimo govorice čustev drugih oseb oz. njihove govorice telesa. Kar sami včasih mislimo, da je zabavno, lahko drugega prizadene. Da v elektronskem svetu ne bi prihajalo do nesporazumov, so tu "smeški", ki nadomestijo govorico telesa. Pri elektronski komunikaciji lahko, z določenimi znaki za opis čustev, poosebimo zapisano sporočilo. :) je osnovni "smešek". Označimo z njim, da osebe, s katerimi elektronsko komuniciramo, našo pripombo ne smejo jemati tako resno, kot bi jo sicer.

Organizacije/podjetja, s povezavami v internet: za dostop do organizacij/podjetij, s povezavami v internet, je več pristopov. Dobro izhodišče je iskanje s ključnimi besedami na specializiranih iskalnih strojih (iskalnikih), ki so na voljo v katalogu OKO. Omogočajo iskanje imen domen v bazah podatkov registriranih imen domen. Kdo je za imenom domene? Viri o registriranih imenih domen so dostopni pod področjem [Internet] v katalogu OKO.

Sledenje novicam in novostim: nemogoče je tekoče spremljati vsa dogajanja v hiperprostoru. Na srečo je kar nekaj storitev, ki sledijo novostim in po elektronski pošti obveščajo uporabnike o novih virih ter storitvah, kot tudi o informacijskih spremembah. Izbrane novice iz časnikov in revij, je mogoče redno prejemati kar v uporabniški elektronski poštni nabiralnik. Poglejte v katalog OKO! [Internet: Kaj je novega?]

Distribuirano izobraževanje ni novost: ima že dolgo tradicijo. Tehnološki napredek in potrebe po vseživljenjskem učenju, so še povečali zanimanje za distribuirano izobraževanje. Zaposleno osebje, študenti in druge osebe, se udeležujejo "predavanj" online, da bi izpopolnjevali svoje znanje in sposobnosti. Tradicionalne izobraževalne inštitucije vse bolj uvajajo informacijsko-komunikacijske tehnologije, da bi podpirale zahteve informacijsko-komunikacijsko usmerjene družbe in zadovoljile njene učne potrebe. Vlaganje v človekov kapital bo srce globalnega gospodarstva enaindvajsetega stoletja.

Ena od potencialnih koristi integriranih omrežij pri distribuiranem izobraževanju je, da so ta uporabniško usmerjena. Glede na popularno hiperbesedilo/hipermedijo, lahko pričakujemo omrežje svetovnih izobraževalnih inštitucij, hiperšol in hiperuniverz.

Vsebina

Iskalni stroji/indeksi: velike "referenčne baze podatkov" (indeksi), z milijoni indeksiranih dokumentov (dokumenti HTML, prispevki skupin novic Usenet, arhivi FTP itd.). Iskalni stroji omogočajo iskanje virov v indeksih, ki jih navadno avtomatsko gradijo računalniški programi, znani kot roboti. Roboti ob različnem času iščejo, zbirajo in indeksirajo omrežne povezave na dokumente, razpoložljive na strežnikih v internetu. Prav tako ob različnem času ažurirajo indekse. Vse več iskalnih strojev ureja vire v kataloge.

Katalogi: katalogi različno urejajo vire: abecedno, hierarhično, jezikovno, kronološko, po avtorjih, po naslovih del. Hierarhična strukturiranost področij uporabniku olajša pregledovanje. Pod vsakim področjem so seznami hiperbesednih povezav na vire, urejeni po njihovi vsebini. Številne kataloge gradi in vzdržuje strokovno osebje (knjižničarji, informacijski in drugi strokovnjaki), ki vire zbira, ocenjuje, izdeluje njihove opise in jih ustrezno klasificira. Zato so to zanesljivi in kakovostni viri. Katalogi so navadno manj obsežni od indeksov iskalnih strojev. Vse več katalogov omogoča iskanje v njihovih indeksih.

Specializirani direktoriji: pokrivajo določene vrste informacij, npr. naslove elektronske pošte, telefonske številke, izdelke itd. in omogočajo iskanje.

Tematski vodiči: vsebujejo kratke povzetke vsebine povezanih dokumentov, ki pomagajo uporabniku k odločitvi, da sproži določeno povezavo do vira.

Prehodi www do tradicionalnih knjižničnih katalogov in katalogov OPAC (On-Line Public Access Catalogs).

Vsebina

Splošni iskalni stroji.

Specializirani iskalni stroji.

Zbirke iskalnih strojev.

Iskalni stroji za iskalne stroje (sočasno iskanje).

Geografsko urejeni iskalni stroji.

Globalni iskalni stroji.

Tipologijo virov: celoten www, ftp, naslovi epošte, skupine novic Usenet...

Velikost indeksa, globino indeksiranja, pogostost ažuriranja virov, tehnike iskanja, hitrost iskanja, zadetke in pomoč uporabniku pri iskanju.

Zadetke: ciljanost in izčrpnost opisa virov.

Izbira iskalnega stroja: potrebno je oceniti, kateri tip iskalnega stroja (splošen, specializiran...) bo potencialno zadovoljil naše informacijske potrebe. Izbira je odvisna od zadetkov, ki jih pričakujemo.

Indeksiranje virov: če že ne poznamo gradnje indeksov, je koristno vedeti, kateri elementi dokumenta HTML so indeksirani. Nekateri iskalni stroji indeksirajo celotno besedilo dokumentov, drugi le imena ali URLje. Poznavanje vsebine indeksa, nam oljaša izbiro ustreznih ključnih besed za iskanje.

Tehnike iskanja: poznavanje tehnik iskanja na izbranem iskalnem stroju vodi v učinkovitejše zadetke. Nasvet: iskanje v bazah podatkov s celotnim besedilom indeksiranih dokumentov bo učinkovitejše z združevanjem ključnih besed s kontekstnim operatorjem ali z Boolovimi operatorji.

Zadetki: iskalni stroji nam navadno vrnejo veliko število zadetkov.

	Če ne najdemo, kar iščemo, na enem iskalnem stroju - ne obupajmo - poskusimo na drugem ali tretjem.
	Iskanje z določeno ključno besedo ali frazo (besedno zvezo), je lahko učinkovito v enem indeksu, neučinkovito pa v drugem. Preučimo nekaj zadetkov, ki smo jih dobili, da dobimo idejo, katere ključne besede bi bolje opisale vir, ki ga iščemo.
	Iskalni stroji, na podlagi različnih meril, avtomatsko urejajo zadetke po padajoči ciljanosti (pomembnosti) zadetkov. Najbolje ciljani zadetki so izpisani na vrhu seznama. Priporočilo: sami ocenimo pomembnost zadetkov. Za nas je lahko pomemben npr. deseti ali dvajseti zadetek.
	Dobili smo premalo zadetkov, da bi lahko izbrali ustrezen vir: Če smo iskali s specifično ključno besedo, poskusimo z bolj splošno. Sinonimi in Boolov operator OR širijo iskanje ter povečajo število zadetkov. Krajšanje besed z ustreznom znakom (*) poveča število zadetkov.
	Dobili smo preveč zadetkov, med njimi za nas nepomembnih: Opredelimo bolj specifične ključne besede (izogibajmo se preveč splošnih ključnih besed, kot so npr. poslovanje, izobraževanje...). Ožimo iskanje z operatorji (AND, NOT; NEAR). Ožimo iskanje z omejevanjem iskanja na polja baze podatkov/elemente dokumenta HTML.
	Če ne dobimo zadetkov: Preverimo, če smo ključno besedo pravilno vtipkali. Vpišemo sinonime in izberemo privzeto iskanje (frazno iskanje).

Vsebina

Iskanje fraz (besednih zvez): večina iskalnih strojev omogoča iskanje fraz, ki jih navadno damo v narekovaj, npr. "upravljanje kakovosti". Fraze omogočajo bolj ciljano iskanje. Na nekaterih sistemih lahko nastane zmeda, ko mislimo, da bo iskalni stroj iskal frazo, dejansko pa išče s privzetim operatorjem OR: upravljanje OR kakovost.

Ključne besede v kontekstu (KWIC): zadetki vsebujejo ključno besedo in N besed v neposredni bližini ključne besede, kar ponuja uporabniku kontekst, v katerem je iskalni stroj našel besedo.

Krajšanje ključnih besed: napišemo osnovo besede, ki jo okrajšamo z določenim znakom sistema (npr. z zvezdico "*"). Če iščemo npr. kemi*, nam bo sistem vrnil zadetke, ki vsebujejo besede: kemija, kemik...

Mali in veliki znaki v iskanju: veliki znaki nam vrnejo le velike znake. Večina iskalnih orodij ni občutljivih na te znake ali odgovorijo le na velike začetnice (kot npr. pri lastnih imenih). Priporočljivo je iskati z malimi znaki, ker nam iskalni stroji vrnejo dokumente, ki vsebujejo tako male, kot velike znake besede, s katero smo iskali.

Omejevanje iskanja na polja baze podatkov/elemente HTML: nekateri iskalni stroji omogočajo omejevanje iskanja na polja baze podatkov oz. elemente dokumenta HTML: ime (title), povezava (link), domena (domain), url (url) itd. Združevanje teh polj v en profil iskanja, povečuje ciljanost zadetkov in omogoča iskanje specifičnih informacij, kot npr. koliko drugih dokumentov je povezanih na določen dokument.

Vsebina

oklepaji

kontekstni operatorji

NOT

AND

OR

Vsebina

Pogoji uporabe

Format za citiranje pričujočega vira

Terms of use

Format for citing the present source