Tiskovna konferenca ob izidu Slovenskega pravopisa na

Slovenski akademiji znanosti in umetnosti

15. novembra 2001

Izr. prof. dr. Oto Luthar

Direktor ZRC SAZU

(Najlepše) darilo za rojstni dan

Lepšega darila, kot je izid Slovenskega pravopisa, si ob dvajsetletnici samostojnega raziskovalnega življenja verjetno ne bi mogli želeti. Prepričan sem, da to mnenje z menoj (z redkimi izjemami) delijo najprej sodelavke in sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ob njih pa tudi vsi drugi kolegi in kolegice iz naše hiše. Prav tako sem prepričan, da nam to darilo privoščijo tudi članice in člani naše ustanoviteljice, Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nenazadnje smo ta projekt izpeljali skupaj. In mislim, da je prav, da na tem mestu poudarim, da novega, do sedaj najobsežnejšega in verjetno najboljšega pravopisa slovenskega jezika brez ene ali druge ustanove ne bi bilo.

Zato se na tem mestu javno zahvaljujem SAZU, častivredni ustanovi, ki je s svojim vplivom in ugledom odločilno pomagala pri pridobitvi projekta, ki je s svojo pomočjo odločilno pripomogla k uspešnemu dokončanju in ki je skupaj z našo hišo pravopis tudi izdala. Takoj za tem ali celo v isti sapi se seveda zahvaljujem svojim kolegicam in kolegom notranjim in zunanjim, ki so pravopis vsebinsko pripravljali, prav tako tudi sodelavkam in sodelavcem založbe ZRC, ki so projekt speljali po tehnični in oblikovni plati. Dovolite mi, da se ob koncu tega dela posebej zahvalim akademiku Jožetu Toporišiču, predsedniku Pravopisne komisije in glavnemu avtorju, predstojnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Varji Cvetko Orešnik in predsedniku Znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU akademiku Janezu Orešniku. Če v sklepni fazi tega projekta ne bi bilo dobrega sodelovanja med njimi, samo tu in tam pa tudi menoj, potem predstavitve pravopisa letos gotovo ne bi bilo!

Sedaj pa mi dovolite, da se za trenutek vrnem k uvodni omembi našega samoobdarovanja. Večina od tako ali drugače sodelujočih namreč ve, da smo se z zaključkom tega velikega dela na najlepši način obdarovali za vse naše jubileje. Profesor Toporišič za svojo 75-letnico, mi, sodelavke in sodelavci Znanstvenoraziskovalnega centra in kolegice in kolegi, ki so pri tem projektu sodelovali kot zunanji sodelavci, pa za našo dvajsetletnico obstoja. Po drugi strani smo tega svojega darila veseli tudi zato, ker je v veliki meri naše tudi po materialni plati. Dobro je namreč vedeti, da država ni prispevala več kot dobro polovico denarja. Zato je morda prav, da ob tej priložnosti omenim, da smo presenečeni nad mnenjem, da bosta SAZU in ZRC SAZU z izdajo pravopisa dobro zaslužila. Presenečeni zato, ker dejstva govorijo o nasprotnem. Dejstva pričajo, da ZRC SAZU verjetno ne bo nikoli mogel pokriti vloženih sredstev. Prava dejstva so preprosta in jasna. Knjiga, ki je pred vami, je v svojem prvem natisu, tj. v trdi vezavi, cenejša kot katera koli publikacija te vrste in obsega v Sloveniji. Nenazadnje smo se tudi zaradi cene odločili za natis pri domači založbi. Po dolgotrajnih pogajanjih z nekaterimi komercialnimi založbami smo namreč ugotovili, da lahko zagotovimo nižjo ceno samo sami. Veliko lastnega dela preprosto ne ovrednotimo in je. Nekateri namreč še vedno menimo, da knjiga ni čevelj. Tisti, ki ste brali odličen članek Borisa A. Novaka v letošnji peti številki revije Ampak, me boste razumeli, tistim, ki pa tega članka še niste videli, pa Novakovo pisanje z naslovom »Knjiga je čevelj« resnično priporočam. V času, ko država za raziskovanje, citiram, »modelskih podpor institucionalnih sprememb javnofinačnega sektorja« nameni 5-krat toliko denarja kot za analizo enega najbolj perečih nacionalnih problemov, tj. problema rodnosti in samomorilnosti, Novakovo berilo vsaj delno preganja trpek priokus. Vsaj deloma osvobaja oz. opogumlja vse tiste, ki verjamemo, da je raziskovalno delo vsaj tako pomembno in potrebno kot brezštevilne razprave o preformiranju državne uprave.

Toda vrnimo se za trenutek k našemu silnemu zaslužku. Mislim, da ni slabo, če veste, da bomo na ZRC SAZU vsaj deloma pokrili primanjkljaj Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki ta trenutek znaša preko 80 milijonov tolarjev. Poudarek je seveda na deloma.

Na koncu pa bi rad odgovoril še na drugo najbolj pogosto postavljeno vprašanje v zvezi z novim Slovenskim pravopisom doslej: Kdaj bo na voljo zgoščenka in broširana izdaja Slovenskega pravopisa? -Najkasneje v takem času, kot je v navadi v tradicionalnih zahodnoevropskih in ameriških akademsko-publicističnih okvirih. Konkretneje ne prej kot v enem letu in ne kasneje kot v dveh!

Glede na to lahko sklenem bolj optimistično. Pred nami je izredno delo, zaželimo mu dober sprejem pri uporabnikih, zaželimo si, da si bodo tako profesionalni kot neprofesionalni bralci lahko s Slovenskim pravopisom lahko kar najbolje pomagali.

Gradivo za novinarje

Akad. prof. dr. Jože Toporišič: Novi slovenski pravopis  (Acrobat Reader dokument, 165 KB)*

* za ogled potrebujete program Adobe Acrobat Reader, če ga nimate, si ga lahko priskrbite:

Click here to download Acrobat Reader software from Adobe...

 

Tiskovna konferenca v Cankarjevem domu

29. novembra 2001

 

Akad. prof. dr. Janez Orešnik

Predsednik Znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

 

V čast mi je, da vas smem pozdraviti v imenu SAZU, s katero je usoda slovenskega pravopisa že od nekdaj ozko povezana.

Kot predsednik Znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU se zahvaljujem za dobro sodelovanje pri nastajanju novega pravopisa akademiji, njenemu uredniškemu odboru na čelu z akademikom Jožetom Toporišičem, vodstvu in založbi ZRC SAZU, in ne nazadnje vsem članom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki so prispevali svoj delež pri projektu, na čelu s predstojnico inštituta prof. dr. Varjo Cvetko Orešnik. Sodelovanje med vsemi naštetimi je bilo učinkovito, kot se vidi že iz tega, da je pravopis izšel, kar ni majhna stvar.

Kakor prejšnji slovenski pravopisi bo imel tudi ta narodnospodbujevalno in narodnopovezovalno vlogo - in v tem je njegov najširši pomen.

Dalje so bile med pripravljanjem pravopisa pregledane vse tiste prvine knjižnega jezika, ki uporabnike zadevajo najbolj neposredno. Preverba se je izšla ugodno, kar je spet razvidno že iz tega, da je pravopis izšel.

Novi pravopis bo imel številne zveste uporabnike. Naj mi bo dovoljeno opozoriti na neko vrsto uporabnikov novega SP, ki ostajajo, kolikor vem, zamolčani. V mislih imam naše zamejce in sploh Slovence po svetu. Njihov jezikovni čut za materinščino že nekoliko peša, ker so pod vplivom nadmočni jezikov. Novi pravopis jim bo v veliko pomoč, in sicer zaradi količine in natančnosti podatkov. Zlasti skladenjski podatki so v SP predstavljeni na precej udobnejši in bolj dosleden način kot na primer v SSKJ. Slovencem zunaj matice - in dalje tujcem, ki se učijo slovenščine - bodo nadvse koristile nadrobnosti, ki se nam drugim zdijo same po sebi razumljive in zato kakor odveč.

Novi pravopis je po vsebini na visoki ravni. V tej zvezi se je treba spomniti, da delo ni nastajalo v praznem strokovnem prostoru. Hočem reči: ta dosežek skupinskega prizadevanja najbrž sploh ne bi bil mogoč, ko ne bi bila primerne kakovosti celotna naša slovenistična znanost. Zato je treba čestitke, ki jih namenjamo SP-ju, dodati še čestitke vsem našim slovenistom. Izid SP je praznik cele stroke.

Prof. dr. Varja Cvetko Orešnik

Predstojnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Glede na to, da je bil Slovenski pravopis obširno predstavljen že ob izidu 15. novembra v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter v številnih objavljenih in posnetih intervjujih, prav tako pa bo v nadaljevanju tudi na današnji prireditvi, mi dovolite, da izpostavim v tej zvezi nekatera manj poudarjena dejstva in na kratko umestim delo za slovarski del slovenskega pravopisa v okvir raziskovalne dejavnosti Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Priprava slovarskega dela slovenskega pravopisa je od l. 1991 dalje potekala v okviru srednjeročnega raziskovalnega programa imenovanega Inštituta. Leksikologi, dodeljeni Komisiji za sestavo slovarskega dela slovenskega pravopisa, za pripravo oz. izdelavo geslovnika in t. i. slovarskih sestavkov pravopisnega slovarja, so kot redaktorji oz. - v tedanjem poimenovanju - kot uredniki sodelovali že pri delu za Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V. Raziskovalci torej, ki so svojo visokostrokovno usposobljenost za leksikološko, slovaropisno delo izkazali pri (vsaj) dveh velikih, temeljnih slovarskih projektih slovenskega knjižnega jezika. Ob pripravi slovarskega dela slovenskega pravopisa so v vseh fazah, še posebej pa v zadnjem letu, npr. ob obsežnih usklajevalnih pregledih slovarskega dela in ob prenosu pravopisnih pravil 1997 iz tiskane predloge v izdajo Slovenskega pravopisa, sodelovali strokovni in tehnični sodelavci Inštituta in prav tako opravili veliko delo, ki je zahtevalo veliko mero strokovnega znanja in tudi tehnične usposobljenosti.

Zaradi izjemno kritičnega finančnega stanja našega slovaropisja, ki je nastalo ob prehodu iz projektnega v programsko-projektno financiranje in je bilo le deloma korigirano, in z dvoletnim negativnim finančnim stanjem Inštituta povezane omejitve kot npr. nemožnost naročil strokovne literature, nadalje zaradi neustrezne raziskovalne opreme, pa tudi zaradi nemogočih prostorskih razmer, je ogrožena, daljnoročneje pa onemogočena izvedba inštitutskih projektov (zgodovinski slovarji, dialektološki slovarji in atlasi, etimološki slovar slovenskega jezika) in še posebej priprava enojezičnih slovarjev slovenskega knjižnega jezika. Sem sodijo temeljna slovarska dela, ki jih slovenščina še nima, predstavljajo pa po eni strani nujno potrebno strokovno orodje za splošno uporabo v šolstvu na vseh stopnjah, slovenski kulturi, strokovni javnosti in širše, po drugi strani pa šele ti omogočajo nadgradnjo specialnih slovarjev, kakor jih imajo veliki zahodni jeziki z dolgotrajno in bogato jezikovno tradicijo in velikimi ekipami raziskovalcev po vsem svetu. Ti slovarji nadalje predstavljajo na različne načine pripravljeno in obdelano jezikovno gradivo kot temelj za jezikoslovne in druge znanstvene raziskave doma in v tujini.

Slovensko slovaropisje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša je ustvarilo najizčrpnejšo zbirko slovenskega jezikovnega gradiva v državi (sodobni knjižni jezik, zgodovina jezika [še posebej 16. stoletje], narečja slovenskega jezika [besedje, glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje], slovensko strokovno izrazje, tako v klasičnih listkovnih kartotekah kakor tudi v elektronski obliki).

Po izdaji Slovenskega pravopisa se v okviru Leksikološke sekcije Inštituta načrtuje priprava in izdaja več temeljnih slovarskih del in izdelava korpusa slovenskega jezika. V ta načrt spada med drugim najprej skrajšani in do dosegljive mere posodobljeni slovar slovenskega knjižnega jezika, v nadaljevanju novi slovar slovenskega knjižnega jezika; lematizacijski slovar slovenskega knjižnega jezika (zgraditev zbirke vseh slovničnih oblik z informacijo o izhodiščni besedi) in vezljivostni slovar slovenskega knjižnega jezika, slovar sinonimov ter frazeološki slovar slovenskega knjižnega jezika in seveda tudi delovno poimenovani šolski pravopis. Na podlagi oblikotvorne analize besed v SSKJ in Besedišču slovenskega jezika, slovenskih osebnih in zemljepisnih imen ter drugih gradivskih zbirk bo v srednjeročnem obdobju izdelana oz. dopolnjena tudi podatkovna zbirka leksike slovenskega knjižnega jezika z vsemi pregibnimi oblikami. Ob tej priložnosti se zdi pomembno posebej opozoriti na znanstvene prvine slovarskega dela, kar velikemu delu strokovnjakov z drugih področij, kakor se zdi, ni samoumevno. Znanstveno je zlasti 1) določanje pomenskih razlag, 2) določanje knjižne izgovarjave, vštevši naglas in tonem, in 3) ločevanje med homonimijo in polisemijo. Razen tega je za slovarsko delo potrebna poleg obvladovanja slovaropisnih metod široka jezikoslovna razgledanost, ki vključuje znanje slovnice, poznavanje jezikoslovnih teorij, še zlasti pa jezikoslovnega področja, ki mu slovar pripada.

Poleg navedenega velja posebej opozoriti še na naslednji prednostni področji inštitutskih slovaropisno usmerjenih raziskav sodobnega slovenskega knjžnega jezika. Med nujne naloge slovenskega jezikoslovja (tudi z vidika več kot aktualne vpetosti v Evropo) sodijo poleg navedenih še npr. področje t. i. jezikovne tehnologije (računalniška obdelava jezikovnega gradiva), ki predstavlja prednostno področje za razvoj in uveljavitev t.i. strojnega prevajanja, ki je v svetu, zlasti na zahodu, že utečeno predvsem pri prevajanju tehničnih besedil. Predpogoj je t. i. lematizacijski slovar. Ta bo omogočil izgradnjo večjih statističnih zbirk s slovničnimi podatki o lematiziranih besedilih in učinkovito podprl uporabo stohastičnih metod za anotacijo besedilnih korpusov ter pripravil podlago za enakopravno vključevanje slovenskega jezika v sodobne tokove na področju znanosti o strojnem prevajanju in strojnem razumevanju besedila. V času, ko se novejša dognanja na področju strojnega hranjenja, analize in primerjave besedil s podporo Evropske unije premikajo na jezike srednje in vzhodne Evrope, pomeni tak projekt pomemben korak v smeri doseganja teh ciljev.

Še zlasti zaradi potreb vstopanja v Evropsko unijo in vzpostavitve jezikovne kulture na slovenskih tleh je izrednega pomena priprava in izdelava terrminoloških slovarjev, kar vključuje poleg leksikologov sodelovanje velikega števila visoko kvalificiranih strokovnjakov, zunanjih sodelavcev za posamezna strokovna področja. Po veljavni metodologiji prijave projektov ta dejavnost ni bila nikoli financirana, kar ogroža oz. bo pri močno poslabšanem finančnem stanju Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ogrozilo sodelovanje omenjenih svetovalcev v ustreznih komisijah. Trenutno so v pripravi naslednji terminološki slovarji: splošni tehniški slovar, pravnozgodovinski slovar, štirijezični gledališki slovar, štirijezični gorniški slovar ter še umetnostnozgodovinski, geografski in biološki slovar - vsi razlagalno normativnega značaja.

Gradivo za novinarje

O Slovenskem pravopisu (MS Word dokument, 52 KB)