Osnovni podatki
Datum objave:
30. november 2015
Avtor:
,
Opis

Na konferenci Claiming the Dispossession: The Politics of Hi/storytelling in Post-imperial Europe, ki je potekala 20. in 21. novembra 2015 pod vodstvom Vladimirja Bitija z Oddelka za slavistiko Univerze na Dunaju, so slavisti in komparativisti iz Avstrije, Češke, postjugoslovanskih držav, Nemčije, Nizozemske in Velike Britanije z izhodišč historične topologije province in njene podrejenosti imperialnim središčem (Vladimir Biti) razpravljali o odzivih literarno-umetniškega polja na položaj tistih, ki so se v nacionalnih državah, nastalih na ruševinah vzhodno- in srednjeevropskih imperijev (osmanskega in habsburškega, konec 20. stoletja pa sovjetskega), počutili razlaščene in odrinjene na obrobje. V tem okviru je Petr Kučera spregovoril o pisateljih t. i. modre Anatolije, ki so občutje izgube imperialnega gospostva v sekularizirani Atatürkovi Turčiji kompenzirali s prilaščanjem kulturnega kapitala, akumuliranega v tisočletni zgodovini Anatolije, s čimer so dokazovali ključen pomen turške države za evropsko civilizacijo. Ivana Perica se je dotaknila delavske literature in avstromarksizma »rdečega Dunaja« in njunega pomena za južnoslovanske pisatelje med obema vojnama,  Zoran Milutinović, Davor Beganović in drugi pa so osvetlili opredelitve literarnih kozmopolitov (Krleže, Andrića in Crnjanskega) do izključujočih narodnih identifikacij v času Kraljevine SHS/Jugoslavije. Guido Snel in Stijn Vervaet sta obravnavala Dubravko Ugrešić in Aleksandra Hemona, ki v globaliziranem eksilu in tujem jeziku predelujeta vojne travme, spomine na multietnično socialistično federacijo in aktualne pritiske domačega nacionalističnega diskurza. Alenka Koron je problematiko post-jugoslovanskih odrinjencev in jugonostalgije obravnavala na primeru romana Gorana Vojnovića, ki z naslovom sprevrača slogan, iz katerega se je razrasel osamosvojitveni diskurz Slovencev, Marko Juvan pa na gradivu jugoslovanskega in slovenskega političnega gledališča, zlasti »kompleksa Ristić«, značilnega za t. i. jugosfero, ki v pogojih neoliberalnega Imperija predstavlja nadomestek nekdanje medliterarne skupnosti.

Slikam, torej pišem

Zgodnja dnevniška razmišljanja in likovna dela iz umetnikove zapuščine Razstava ob 95. obletnici rojstva umetnika in umetnostnega zgodovinarja Marijana Tršarja (1922–2010)

3. 4. 2017 ob 12:00 • Dekanat in razstavišče Avla Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

Več >>

»MoMoWo. 100 DEL V 100 LETIH. EVROPSKE ŽENSKE V ARHITEKTURI IN OBLIKOVANJU«

MEDNARODNA POTUJOČA ARHITEKTURNA RAZSTAVA

4. 4. 2017 ob 19:00 • Atrij ZRC

Več >>

Emigranti, posredniki in država v Jugovzhodni Evropi pred letom 1914

5. 4. 2017 ob 18:00 • Mala dvorana ZRC, Novi trg 4, Ljubljana

Več >>