Osnovni podatki
Datum objave:
27. november 2015
Avtor:
Opis

V petek, 27. novembra 2015, je v ljubljanski Festivalni dvorani potekal tretji mednarodni simpozij 'Zakaj svet potrebuje antropologe' ('Why the world needs anthropologists'). Tema srečanja so bili žgoči problemi našega vročega planeta ('Burning issues of our hot planet'). Glavni namen prireditve, ki jo je obiskalo 450 ljudi iz 25 držav, je bilo povezovanje antropoloških znanj in veščin z drugimi področji v znanosti, predvsem s klimatologijo in okoljevarstvom, ter z visokotehnološkimi podjetji in nevladnim sektorjem. Dogodek je privabil uveljavljene znanstvenike, mlajše diplomante in študente ter širšo javnost. Za vznemirljive predstavitve so poskrbeli govorci, ki so na poljuden in informativen način predstavili svoje poglede na reševanje osrednjih problemov, s katerimi se soočamo na našem planetu.

Prireditev sta odprla državni sekretar dr. Tomaž Boh z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in ljubljanski podžupan Dejan Crnek. Sledil je uvodni govor klimatologinje prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavila alternativno razlago o vzrokih begunske krize, s katero se soočamo tudi v Evropi. To krizo je povezala predvsem s podnebnimi spremembami in odprla eno najbolj žgočih tem z vprašanjem, koliko ljudi se bo selilo v prihodnosti.

 

Radovednost in strah v razmerju do robotov

Govoru o podnebnih spremembah in beguncih je sledil vznemirljiv prispevek dr. Genevieve Bell, direktorice za uporabniško izkušnjo v podjetju Intel ter ene od ključnih oseb pri nastajanju novih tehnologij. 'Polno zaposlena antropologinja in pogodbena futuristka', kot se rada predstavi, je občinstvo popeljala v ne tako oddaljeno prihodnost ter predstavila svoj pogled načloveško radovednost in strah, ki smo ju razvili v ambivalentnem razmerju do robotov, ki bodo po njenem postali neločljivi del skupnosti.

 

Aplikativnost pomembna za celovito razumevanje sveta

Predstavitvi o problemih z roboti je sledil nastop uglednega profesorja dr. Thomasa Hyllanda Eriksena z norveške Univerze v Oslu, ki je vodja evropskega projekta o družbenih vidikih globalnega segrevanja 'Overheating' in predsednik evropskega antropološkega združenja EASA. Njegovi pogledi na uporabnost antropologije in njenih pristopov so izzvali predvsem znanstvenike ter jih spodbudili k razpravi o tem, da so akademske raziskave sicer nujno potrebne, a mnogokrat tudi nezadostne za celovito razumevanje globaliziranega in povezanega sveta. Med odmorom po Eriksenovem nastopu so si udeleženci lahko ogledali fotografsko projekcijo belgijskega vizualnega antropologa Davida Dherta, ki preučuje težave, s katerimi se soočajo brazilska staroselska ljudstva.

 

Socialno podjetništvo Joane Breidenbach

Po odmoru je na oder stopila dr. Joana Breidenbach, ustanoviteljica največje nemške spletne platforme za zbiranje donacij betterplace.org. Občinstvo je pritegnila s pripovedjo, kako sta jo študij antropologije in potovanje okoli sveta navdihnila, da je postala socialna podjetnica, ki je od leta 2007 prek svoje fundacije udejanjila več kot 15 tisoč družbeno odgovornih projektov ter pomagala zbrati več kot 26 milijonov evrov.

 

Vroča razprava o žgočih temah

Prireditev so sklenili z razpravo, v kateri je poleg štirih govornic in govorcev sodelovala še prof. dr. Lenora Bohren, okoljska antropologinja ter direktorica Nacionalnega središča za nadzor izpustov in varnost vozil z Državne univerze v Koloradu. Razpravo je vodil dr. Dan Podjed, raziskovalec na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z vprašanji je zbrano omizje izzvalo tudi občinstvo ter spodbudilo vročo debato o podnebnih spremembah, trajnostni mobilnosti, varnosti v povezavi s tehnologijami ter sodobni vlogi EU in nacionalnih držav. Prireditev so sklenili v živahnem duhu, in sicer s koncertom priljubljene skupine Manouche.

 

Mednarodno omrežje prirediteljev

Simpozij so priredili Mreža za aplikativno antropologijo Evropskega združenja socialnih antropologov (EASA), Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerza VU Amsterdam, Univerzitetni kampus CIELS Padova, Slovensko etnološko in antropološko združenja KULA in Univerza v Delawaru. Pokrovitelja prireditve sta bila podjetje Comtrade in združenje EASA. Medijski partnerji so bili časnik Delo, ki je zagotovil video-prenos po spletu, revija Razpotja ter portala Metina lista in Tromba. Prireditev je deloma rezultat interdisciplinarnega projekta DriveGreen, v katerem razvijajo mobilno aplikacijo za spodbujanje trajnostne mobilnosti.

 

Posnetek prireditve je dostopen tu: https://www.youtube.com/watch?v=dfdEBslM4to

Arhitektura in oprema plemiških rezidenc na Štajerskem

Mednarodna poletna šola 2017

25. 9. 2017 ob 11:00 • Gradec in štajerski gradovi

Več >>

Konferenca Materialna kultura: Kako stvari ustvarjajo ljudi

27. 9. 2017 ob 9:00 • Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Več >>

Potrošnja in njene posledice

Pogovor z avtorjem Danielom Millerjem

27. 9. 2017 ob 12:30 • Knjigarna Azil

Več >>

Dan odprtih vrat

Muzikološki inštitut

3. 10. 2017 ob 10:00 • Novi trg 4, Ljubljana

Več >>