Osnovni podatki
23. januar 2020 ob 18:00 do 24. januar 2020 ob 20:00
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Organizator
Inštitut za antropološke in prostorske študije
Opis

Inštitut za antropološke inb prostorske študije ZRC SAZU vabi na predavanji, ki bosta v Atriju ZRC potekali 23. in 24. januarja 2020 ob 18. uri. Predaval bo arheolog prof. dr. Geoffrey E. Braswell.   

Geoffrey E. Braswell je eden vodilnih strokovnjakov za arheologijo Majev. Je profesor antropologije na University of California San Diego, ZDA, poučeval pa je tudi na University of New York v Buffalu, Universidad Autónoma de Yucatán v Mehiki in Universidad del Valle de Guatemala. Zadnjih šest let je bil sourednik znanstvene revije Latin American Antiquity. Njegovo arheološko delo je osredotočeno na stare Maje v Gvatemali, Belizu in na polotoku Jukatanu v Mehiki, delal pa je tudi v Teotihuacanu (Mehika), Copánu (Honduras) in v pacifiškem delu Nikaragve. Njegovi teoretski interesi vključujejo nastanek politične kompleksnosti in strukturo starodavnih gospodarstev. Tovrstna vprašanja obravnava v okviru raziskovalnih projektov izkopavanj in terenskih pregledov, ki jih vodi, pa tudi s preučevanjem kamnitih orodij, zlasti tistih iz obsidiana. Profesor Braswell je avtor več kot 100 znanstvenih člankov in poglavij v monografijah ter urednik štirih knjig, med katerimi velja omeniti The Maya and Teotihuacan, The Maya and their Central American Neighbors, in The Maya of Ancient Mexico. Predavanji bosta v angleškem jeziku.

23. januarja 2020 ob 18. uri; Propadi in preporodi:

Kaj imajo skupnega stari Maji in Egipt? Klasični propad kulture Majev okoli leta 800 n. št. je predmet mnogih raziskav in ugibanj. Manj znano pa je, da je bil to le eden od cikličnih propadov in kulturnih prerodov, ki so se v jugovzhodni Mehiki in Srednji Ameriki zvrstili v obdobju 2600 let. Tako kot pri Majih so tudi v starem Egiptu dolgim obdobjem rasti sledili politični propadi, ki so trajali stoletje ali več. V predavanju bo avtor skušal dokazati, da so dramatični propadi – ki se sprožijo zelo hitro in dajejo vtis prelomnih dogodkov - posledica dolgotrajnih kulturnih procesov in da je cikličnost rasti, stabilnosti in zatona bistvena značilnost starodavnih civilizacij, morda pa tudi naše.

24. januarja 2020 ob 18. uri; Trgi brez denarja:

Kako so starodavne države in imperiji organizirali svoja gospodarstva? Zdi se nam samoumevno, da vrednost tvarnih stvari določajo zakonitosti ponudbe in povpraševanja in da se izmenjava izvaja z uporabo vzajemno dogovorjenih nadomestkov za vrednost, imenovanih denar. Kako pa delujejo gospodarstva brez denarja? Ali v takšnih sistemih določajo vrednost dejavniki, ki ne temeljijo le na ponudbi in povpraševanju? Kako sta organizirani proizvodnja in izmenjava v predindustrijskih gospodarstvih? In končno, kako arhaične države v sistemih brez denarja kopičijo bogastvo? V predavanju bodo poleg teoretskih izhodišč za preučevanje starodavnih gospodarstev predstavljeni posamezni primeri iz Mezoamerike in od drugod. zatona bistven

ilnost starodavnih civilizacij, morda pa tudi naše.

zatona bistvena značilnost starodavnih civilizacij, morda pa tudi naše.

ona bistvena značilnost starodavnih civilizacij, morda pa tudi naše.