Osnovni podatki
5. december 2014 ob 12:00 do 6. december 2014 ob 0:00

Organizator
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
Opis

Slovenska umetnostna zgodovina in njeni producenti
Delovanje in družbena vloga strokovnjakov nekdaj in danes

6. posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev
Ljubljana, 5.–6. december 2014
 

Letos mineva deset let od prvega posveta slovenskih umetnostnih zgodovinarjev v organizaciji Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU (Naloge in izzivi umetnostne zgodovine v 21. stoletju; izšlo kot Slovenska umetnostna zgodovina. Tradicija, problemi, perspektive, Ljubljana 2004, dostopno tudi na books.google.si). Takratni posvet je – kljub zavedanju, da je stroka v krizi – morda vzbujal upanje, da se bodo trendi kmalu obrnili. Kako je na izzive in naloge mogoče ali treba gledati danes? Številni spomeniki so bili v tem kratkem obdobju uničeni ali so propadli, raziskovalno delo v humanistiki je manj usklajeno in družbeno priznano, kot je bilo ne le v daljni, temveč tudi bližnji preteklosti. Pa vendar ali pa prav zato je potreba po drugačnem delovanju in razumevanju, kako je bilo in kje smo zdaj, temeljna za uspešno ohranjanje, varovanje, preučevanje, razumevanje, vrednotenje umetnosti ter strokovnih nalog institucij in posameznikov.
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti skupaj z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Slovenskim umetnostnozgodovinskim društvom vabi k sodelovanju na 6. posvetu slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, ki bo potekal 5. in 6. decembra 2014 v Ljubljani. Tokrat je tema posveta zgodovina slovenske umetnostne zgodovine in njene vsakokratne družbene vpetosti oziroma relevantnosti. Vpliv stroke in vpliv na stroko se pomembno kažeta skozi biografije in delovanje posameznih umetnostnih zgodovinarjev, zato se jim želimo temeljito posvetiti. Posvet je torej namenjen predvsem predstavitvi, analizi in razpravi o posameznikih, ki so v preteklosti delovali na področju umetnostne zgodovine; od tistih v 19. stoletju, ki še niso imeli (ustrezne) formalne izobrazbe, do (ključnih) protagonistov v 20. stoletju. Zanimajo nas tako biografske in metodološke raziskave kakor tudi kontekstualizacija strokovnega delovanja in posledice tako v stroki kakor v širši družbi. V slovenskem prostoru so delovali številni posamezniki, ki so pomembno vplivali na razvoj stroke, njeno razumevanje v širši javnosti, na varovanje ali uničevanje spomenikov, na razstavno politiko, (univerzitetno) izobraževanje in številna druga področja, ki še vedno sooblikujejo stanje stroke na začetku 21. stoletja. Refleksija preteklosti je ključna tudi za pozicioniranje stroke/strokovnjakov ter razumevanje nalog, pred katerimi stojijo danes.
Vabljeni so tako referenti, ki bi želeli osvetliti delovanje posameznih umetnostnih zgodovinarjev in drugih, ki so v preteklosti preučevali umetnost in umetnostne spomenike, kot tudi tisti, ki želijo razpravljati o aktualnih vprašanjih; zaželeni so 15-minutni referati o življenju in delu posameznikov, študije primerov in širši pogledi na družbeno vpetost umetnostne zgodovine. K sodelovanju vabimo umetnostne zgodovinarje na vseh stopnjah kariere in različnih profilov.

Za podrobnejše informacije smo dosegljivi na elektronskem naslovu:
sloumzgposvet2014@zrc-sazu.si.

 

  • Doc. dr. Barbara Murovec, predstojnica, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Novi trg 2, p. p. 306, 1001 Ljubljana, BaMurovec@zrc-sazu.si; http://uifs.zrc-sazu.si
  • Izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki, predstojnica, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška 160, 2000 Maribor, marjeta.ciglenecki@um.si; http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/umetnostna-zgodovina/
  • Dr. Andrej Smrekar, predsednik, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, andrej_smrekar@ng-slo.si; http://www.suzd.si/