Raziskave glasbene preteklosti na Slovenskem

Osnovni Podatki

Opis

Raziskovalni program P6-0004 je nadaljevanje edine dolgoročne in kontinuirane raziskovalne sheme v slovenski muzikologiji, ki v okviru vseh glasbenozgodovinskih obdobij pokriva temeljne raziskave tem, po eni strani povezanih z nacionalno glasbeno dediščino, po drugi pa vpetih v širši evropski okvir. Člani programske skupine P6-0004 se vseskozi posvečajo dolgoročnim nalogam, kot so uredniška dela v okviru znanstvenokritičnih glasbenih izdaj (Monumenta artis musicae Sloveniae), revije De musica disserenda in serije Slovenska glasbena dediščina (predvsem njene nove e-podserije Viri za zgodovino glasbe na Slovenskem). Implementirani in razviti bosta dve novi digitalni platformi: relacijska podatkovna zbirka o glasbenikih (osnovana v spletnem raziskovalnem »okolju« Nodegoat) in digitalna platforma za glasbene edicije (digitalne glasbene izdaje po smernicah MEI in TEI). Programska skupina se bo v prijavljenem naslednjem obdobju financiranja posvetila trem specifičnim nalogam. Prva, ki ima tudi prioriteto, je obravnava do sedaj zapostavljenih vsebin ali vrzeli v vedenju, ki potrebujejo osnovne raziskave in zahtevajo nujno znanstveno obravnavo. Druga naloga predstavlja ponovne raziskave področij, ki jih je zaradi pojava novih virov in informacij potrebno posodobiti ali revidirati. Tretja pa je implementacija novih tehnologij digitalne humanistike v raziskovalne dejavnosti. Izbrane vsebine, ki jih bodo raziskovali posamezni člani skupine, so širše organizirane v šest delovnih paketov (DP). DP1 - Glasba in locus: odkrivanje zbirk in krajev: delo se bo osredotočilo na izbrane zbirke iz Nadškofijskega arhiva Maribor, opatijske cerkve v Celju in župnijske cerkve na Ptuju. Začele se bodo do sedaj zapostavljene raziskave glasbene preteklosti na multikulturnih in večjezikovnih mejnih območjih Trsta in Gorice. DP2 - Nova znanja in zapolnjevanje vrzeli v zgodovini cerkvene glasbe: v središču raziskav bodo slovenska cerkvena glasba 19. stoletja in vloga žensk v njej, uporaba korala po srednjem veku in glasba cerkvenih bratovščin. DP3 - Vloga glasbe v monastičnih redovih: raziskave bodo v veliki meri osredotočene na glasbeno življenje ženskih redov, predvsem dominikank in kartuzijank. DP4 - Migracije glasbenikov, glasbenega repertoarja in glasbene misli: revidirani bodo aspekti življenja in dela J. Handla-Gallusa in D. Lagkhnerja, na novo ali ponovno ovrednoteni bodo izbrani Tartinijevi teoretski spisi, raziskano pa bo tudi življenje malo znanega skladatelja J. R. Suppana. DP5 - Slovenske dežele in fenomen opere: poseben poudarek bo veljal 19. stoletju in pregledu fenomena opera na Slovenskem. DP6 - Instrumentalni žanri v 19. stoletju: potekale bodo raziskave virov o delovanju Filharmonične družbe v Ljubljani, razvoju zvrsti in vlogi priseljenih glasbenikov, predvsem violinistov.

Predlagane pobude v okviru programa P6-0004 so del širšega mednarodnega znanstvenega raziskovanja (srednje) evropske glasbene zgodovine. Vendar imajo hkrati tudi kulturno razsežnost, saj se z glasbo ukvarjajo kot bistvenim delom slovenske kulturne zgodovine. Prav vse predvidene raziskave bodo na določeni način vezane na slovenski prostor in njegovo kulturno zgodovino – njihova predstavitev ne bo pojasnjevala le glasbenih okoliščin, pač pa tudi kulturne razmere. Poudariti je treba, da je zbirka Monumenta artis musicae Sloveniae zaradi svojega vpliva v širši skupnosti močno prisotna v slovenskem kulturnem prostoru, delno tudi širše. Številni glasbeniki (zbori, ansambli, solisti) izvajajo glasbo, objavljeno v zbirki, glasbo, ki sicer ne bi bila na voljo: te izdaje ne predstavljajo samo varstva in učinkovitega ohranjanja slovenske in evropske kulturne dediščine temveč tudi na otipljiv način prispevajo k živi, sodobni kulturi.

V tem duhu si bo v okviru predlaganega programa prav tako prizadevalo vplivati na širši kulturni razvoj s promocijo muzikološkega dela in njegovih rezultatov širši publiki. Program bo tako ponudil aplikacije, dostopne širokemu krogu javnosti: (1) objave različnih strokovnih besedil, namenjenih populariziranju; (2) javni koncerti izbranega repertoarja v okviru cikla koncertov Harmonia concertans – Glasba na Novem trgu, ki bo pospremljen tudi z drugimi dogodki za popularizacijo, kot npr. predkoncertni pogovori; (3) glasbene delavnice za populariziranje izvajanja izbranih glasbenih žanrov.


Faze projekta

Kot nadaljevanje predhodnega programa ta ne bo potreboval začetnih sestankov. Delo, ki ga kooordinira vodja programa, je v okviru posameznih DP razdeljeno med različne strokovnjake, ki se z uporabo različnih metod (glej metodologijo zgoraj) ukvarjajo z različnimi raziskovalnimi vprašanji. Ker je stanje raziskav v okviru vsake teme različno in teme zahtevajo različne pristope, bo skupina nadaljevala predhodno delo v okviru teh tem ali začela z delom na novih. Delo bo potekalo sočasno v okviru vseh DP.

DP1 in nekatere teme DP3 bodo imele prednost v prvih letih programa in bodo večinoma končane do leta 2025. Drugi delovni paketi vsebujejo teme, ki so namenjene tako manjšim študijam primerov kakor dolgoročnim raziskavam. Za raziskave nekaterih obširnejših tem, ki se začenjajo na novo, je predvideno nadaljevanje v naslednjem programskem obdobju.

Splošne aktivnosti in rezultati (navedeni v modrih poljih tabele) bodo potekali oz. bodo vidni vsako leto. Nekateri bolj specifični rezultati in aktivnosti so navedeni v oranžnih poljih. Za vsako leto, v nekoliko večji meri pa predvsem v drugi polovici programskega obdobja, so načrtovane objave člankov v revijah in poglavij v monografijah ter predstavitev referatov na konferencah. Izdajanje obsežnejših monografij je predvideno predvsem za čas med letoma 2025 in 2027. Platforma za digitalno humanistiko bo nadgrajena v odprti dostop v letu 2023. V okviru aplikacije rezultatov za širšo javnost so predvideni koncerti cikla Harmonia concertans (HC), objave in dogodki za širšo javnost, delavnice, javna predavanja ipd., ki bodo prav tako potekali skozi celotno programsko obdobje.


Rezultati

Rezultati raziskovalne skupine programa bodo vključevali znanstvena dela, kot so članki, objavljeni v mednarodnih muzikoloških revijah, poglavja v knjigah in monografije. Muzikološki inštitut bo še naprej izdajal revijo De musica disserenda (=DMD) in bo posamezne tematske številke posvetil temam programskih raziskav. Nadaljevala se bo e-zbirka Viri za zgodovino glasbe na Slovenskem (=Viri). Znotraj platforme e-monografij bodo nove knjige izhajale v okviru zbirke Slovenska glasbena dediščina; nekatere publikacije (kot npr. monografija o zgodovini opere) bodo izšle v drugih okvirih. V zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae (=e-MAMS) bodo pripravljene nove kritične digitalne edicije, poleg tega pa bodo na spletu objavljeni tudi starejši zvezki MAMS z novimi komentarji. Vzdrževala se bo velika podatkovna baza glasbenikov in repertoarja. Muzikološki inštitut načrtuje tudi vsaj dve večji mednarodni konferenci.

Del raziskovalnih rezultatov je namenjen tudi širši javnosti. Načrtovane so praktične glasbene edicije, ki bodo odločilno prispevale k popularizaciji in zavesti o slovenski glasbeni dediščini.

Niz vrhunskih koncertov stare glasbe bo organiziran v ciklu Harmonia concertans: Stara glasba na Novem trgu. Inštitut bo organiziral tudi delavnice za poklicne in ljubiteljske glasbenike, programska skupina pa si bo še naprej prizadevala, da bi raziskovalne rezultate (z objavami v časopisih, pedagoškimi gradivi, koncertnimi listi ipd.) približala kar najširšemu krogu posameznikov.


Ključne besede
zgodovina glasbe
glasbene migracije
glasbeniki
študije spolov
kulturna zgodovina
slovenska glasbena dediščina
glasbena dela
viri za preučevanje glasbe
analiza in kontekstualizacija
digitalna muzikologija



Raziskovalna področja
Musicology H320