Opis zbirke: obsega geodetske posnetke in skice večinoma tistih arheoloških najdišč, kjer so raziskovali sodelavci Inštituta za arheologijo, pa tudi nekaj kopij iz drugih arhivov (npr. Pokrajinskega muzeja v Celju). Najstarejši dokument v našem fondu je kopija načrta iz leta 1916.
Obdobje nastajanja: od 1985Skrbnik:
Opis zbirke: Popis tekoče muzikološke literature za Slovenijo poteka v sodelovanju z RILM (Répertoire international de littérature musicale) v New Yorku od leta 1984; leta 1991 je bila ustanovljena področna delovna skupina za Slovenijo, ki ima svoj sedež na Muzikološkem inštitutu.
Obdobje nastajanja: od 1984Skrbnik: ,


Opis zbirke: Zbirka obsega arhivsko gradivo o Slovencih po svetu: gradivo, zbrano do konca leta 2005, je 23. 2. 2006 prevzel od ISIM v hrambo Arhiv Republike Slovenije. Popis ZBIRKE INŠTITUTA ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO IN MIGRACIJE ZRC SAZU v Arhivu Slovenije bo ISIM tudi v prihodnje dopolnjeval.
Obdobje nastajanja: od 1982Skrbnik:

Opis zbirke: Zbirka je namenjena sistematičnemu popisu vseh srednjeveških zapisih glasbe na Slovenskem. Taka nudi podatke o v celoti ohranjenih glasbenih kodeksih, o posameznih marginalnih glasbenih zapisih v sicer neglasbenih kodeksih, zlasti pa o številnih eno- ali nekajlistnih fragmentih uničenih glasbenih rokopisov. Zbirka, ki je začela nastajati leta 1981 in obstoji v obliki listkovne kartoteke in kataloga, se še zmeraj dopolnjuje. Trenutno obsega nekaj več kot 329 vpisov.
Avtor:Obdobje nastajanja: od 1981
Skrbnik:
Opis zbirke: Zbirka v obliki listkovnega kataloga podaja opise rokopisov in tiskov do leta 1800, ki so se ohranili na Slovenskem. V njem so zbrani podatki o starejših muzikalijah iz različnih slovenskih nahajališč (Ljubljana, Novo mesto, Celje, Ptuj) in obsega okoli 1300 enot oz. ok. 1600 listkov, ki so opremljeni tudi z incipiti.
Obdobje nastajanja: 1980–1990Skrbnik:
Opis zbirke: Zbirka vsebuje material, ki ga je pri svojem skoraj 30 let trajajočem delu na Inštitutu za slovensko narodopisje zbral dr. Tone Cevc. Preučeval je kulturo alpskega sveta kot življenjski prostor, njeno bivalno kulturo in preživetvene načine, ki bistveno oblikujejo vsakdanje življenje ljudi. Pri tem je skozi kulturnozgodovinsko perspektivo spodbujal sodelovanje med etnologijo in arheologijo in ju povezoval. Material vsebuje pisno gradivo, risbe, načrte in zemljevide, fototeko ter digitalizirano diateko.
Avtor:Obdobje nastajanja: 1972–2006
Skrbnik: