Potovanja in prevoz v antiki in latinskem srednjem veku na programu letošnjega Grošljevega simpozija

Potovanja in prevozi v antiki in (latinskem) srednjem veku bodo letos tema Grošljevega simpozija, ki poteka že deseto leto. Rodil se je iz želje, da bi obeležili spomin na na akademika in klasičnega filologa dr. Milana Grošlja (1902 - 1979), pa tudi, da bi približali antiko in humanistične študije sodobnemu občinstvu. Glede na odziv to zadnje organizatorjem zelo dobro uspeva. Seveda pa sta dr. Nada Grošelj in dr. Marjeta Šašel Kos (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) že od začetka pretanjeno izbirali teme, ki so nekoliko izstopale in zato pritegnile poslušalstvo: v preteklih letih so obravnavali vse od živali v svetu antičnega človeka, do skrbi za telo v antiki, knjižnic in branja do korupcije v starem in srednjem veku.

Simpozij bo potekal v  Atriju ZRC med 5. in 7. marcem 2019. Posvečen bo torej načinom in sredstvom potovanja v starem in srednjem veku: fizičnim potovanjem, h katerim sodijo tudi prevozna sredstva, ceste, napisi ali potopisi, in duhovnim potovanjem ter romanjem, kakršna najdemo v leposlovju in filozofiji.

Srečanje bo interdisciplinarno. S svojimi prispevki bo sodelovalo dvanajst referentk in referentov, od katerih so vsi strokovnjaki s področij, kjer se pojavlja pojem potovanja: klasični filologi, zgodovinarji, arheologi, teologi, sociologi, primerjalni jezikoslovci in literarni teoretiki.

Sodelujoči so se v svojih prispevkih tako posvetili potovanjem v antičnih mitih in pravljicah (dr. Milena Mileva Blažić), figurativni eksegezi toposov poti v Fortunacijanovih Commentarii in evangelia (dr. Jan Dominik Bogataj), potovanjem škofov v antiki (dr. Alenka Cedilnik), Guillaumu de Rubroucku, ki je Mongolijo odkrival še pred Markom Polom (dr. Matej Hriberšek), potovanju Islandčanov po Atlantiku v srednjem veku (dr. Janez Orešnik), prometnim povezavam in trgovski mreži starega Rima (ddr. Verena Vidrih Perko), popotovanjem Argonavtov (dr. Igor Škamperle), Orfejevi poti v podzemlje (dr. Bojana Tomc), glodavskim slepim potnikom v antiki z vidika arheozoologije (dr. Borut Toškan, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU), potovanjem v himnah boginjama Inani in Demetri (Lara Unuk), neke vrste prvemu antičnemu turističnemu vodniku po znamenitostih Grčije, ki ga je spisal Pavzanija (Polonca Zupančič), ter ladji, upodobljeni na prstanu, ki so ga našli med izkopavanji na Slovenski cesti (Bernarda Županek in Alenka Miškec).

Podrobnejši spored s krajšimi povzetki vseh referatov si lahko preberete TU.

Vabljeni!