Od kuge in kolere do javne zdravstvene mreže
Arheološke najdbe človeških okostij z zlomljenimi piščalmi ali stegnenicami, ki segajo daleč v prazgodovino, dokazujejo, da je sočutje do bolnih in nemočnih tako rekoč vpisano v človeško dednino.
Od negovanja poškodovanih v jamah do organizirane zdravstvene mreže vodi pot, dolga več tisočletij, a prednosti (javnega) zdravstva so nespodbitne. Celo tako zelo, da smo ga začeli obravnavati kot nekaj samoumevnega - dokler se leta 2020 ni začel po vsem svetu širiti covid-19. Epidemije so, podobno kot vojne, tista obdobja človeške zgodovine, ko postanemo veliko bolj pozorni na dogajanje v bolnišnicah. Prav to, Epidemije in zdravstvo v zgodovinski perspektivi, je naslov znanstvenega simpozija, ki ga prireja Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU in bo potekal v četrtek in petek, 14. in 15. oktobra 2021. Lahko se pohvali z mednarodno in interdisciplinarno udeležbo - med nastopajočimi niso le zgodovinarji, temveč tudi umetnostni zgodovinarji in komparativisti, nekaj nastopajočih je iz Hrvaške. Sodelujoči bodo nastopili v Atriju ZRC, za vse ostale pa bo organiziran prenos v živo po YouTubu - na tej povezavi.
V četrtek zjutraj bo po uvodnem pozdravu direktorja dr. Ota Lutharja na govorniški oder stopila dr. Katarina Keber, katere raziskovalno področje so že dolgo španska gripa in ostale pandemije v zgodovini, marca 2020 pa jo je po lastnih besedah prešinilo grozljivo spoznanje, da se je zares znašla v obdobju, s kakršnimi se je dotlej ukvarjala le kot raziskovalka. Temu primeren je bil tudi odziv medijev, ki so se nenadoma začeli zanimati za njeno delo - temo, ki je pred lanskim marcem pritegnila le redke. Na simpoziju bo Katarina Keber predstavila prispevek z naslovom Epidemije in zdravstvo v zgodovinopisju, socialna zgodovina medicine. Sledila ji bo dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki bo predstavljala Epidemije in zdravstvene strategije skozi čas, prvi sklop bo sklenil dr. Sašo Dolenc s prispevkom Vpliv odprte znanosti in neformalnih stikov med znanstveniki na potek epidemije covid-19.
Po odmoru bo čas za Kugo - tak naslov namreč nosita naslednja dva sklopa, ki bosta trajala do kosila. Dr. Gregor Pobežin bo govoril o Galenovih ukrepih za zdravljenje in zajezitev kuge med germansko-sarmatskimi vojnami. Dr. Vanja Kočevar bo predstavil Protiepidemiološke ukrepe kranjskih deženih stanov na prelomu 16. in 17. stoletja. Dr. Nikola Ostojčić in dr. Hrvoje Petrić iz Hrvaške bosta nastopila s prispevkom o ekozgodovinskih aspektih sanitarnega kordona v Vojni krajini (Ekohistorijski aspekti Sanitarnog kordona u Vojnoj krajini). Dr. Matjaž Grahornik bo govoril o Epidemiji kuge na Štajerskem med letoma 1679 in 1680, dr. Mija Oter Gorenčič pa o Odsevu kužnih epidemij v srednjeveškem stenskem slikarstvu na ozemlju današnje Slovenije.
Njena stanovska kolegica, prav tako umetnostna zgodovinarka, dr. Simona Kostanjšek Brglez, bo osvetlila Kugo, z njo povezane svetnike in ikonografske programe v umetnosti baroka na Slovenskem Štajerskem.
V naslednjem sklopu pod naslovom Zdravstvene ustanove in zdravniki bodo nastopili dr. Miha Kosi - Špitali na Slovenskem v srednjem veku, dr. David Petelin - Ljubljana kot zdravo mesto: vpliv nalezljivih bolezni in epidemij na urbano podobo, in dr. Luka Vidmar - Zdravniki v ljubljanskih baročnih akademijah.
Zdravstvo v vojnah, kakor je naslov naslednjega sklopa, bodo predstavljali: dr. Petra Svoljšak - Begunstvo in zdravstvo – izziva prve svetovne vojne – primer Avstro-Ogrske, dr. Mojca Šorn - Zdravstveno stanje v Ljubljani med prvo svetovno vojno in neposredno po njej, in Blaž Štangelj - Slovenska centralno vojno partizanska bolnica.
V petek, na drugi dan simpozija, se bodo od 9. ure najprej zvrstili tile nastopajoči: dr. Tadej Pavković s prispevkom Uši, stekli psi in dimljena govedina: utrinki iz živinozdravstva in nadzora nad živalskimi proizvodi v zgodnjem novem veku; dr. Aleš Krulec, dr. Sara Tajnikar in dr. Andrej Ovca - Historia Sanitaria: pregled pomembnih zdravstvenih mejnikov in dosežkov sanitarnih inženirjev skozi zgodovino, dr. Filip Draženović - Metafora telesa in bolezni v politični misli predmoderne. Po odmoru bo čas za sklop z naslovom Zgodovina bolezni, s katerim se bo simpozij počasi začel približevati koncu. Dr. Urška Bratož bo govorila o Ostarelih v primežu epidemije: kolera in domet oskrbe v Avstrijskem primorju, dr. Robert Devetak bo nastopil s prispevkom Bolezen revežev, hči glada in mati umobola: boj proti pelagri na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske, dr. Iva Milovan Delić bo govorila o kaheksiji in shiranosti med starejšimi v puljski bolnišnici med prvo svetovno vojno (Marasmo senile u pulskoj civilnoj bolnici tijekom Prvog svjetskog rata), dr. Dunja Dobaja pa o Prisotnosti malarije v Sloveniji v obdobju med obema vojnama.
Simpozij se bo sklenil z zaključno diskusijo, celoten program in izčrpnejša pojasnila, kateri so bili vzgibi, ki so vodili k temu simpoziju, so na voljo na tej povezavi.
Vabljeni k spremljanju simpozija!