Kako so ilustratorke v Jugoslaviji risale otroštvo

Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU je pred nedavnim začel raziskavo pod naslovom Ustvarjanje modernistične prihodnosti: ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji (več tule). Sredstva za projekt sta inštitut in raziskovalka dr. Katja Kobolt pridobila od programa EU Obzorje 2020, namenjenega raziskavam in inovacijam (Marie Skłodowska - Curie pogodba št. 101024090).

Vsakdo se še spomni, kakšno naslovnico je imelo prvo berilo, katere podobe so nas pozdravljale na straneh naših priljubljenih glasil, ki smo jih listali v osnovnošolskih klopeh. Kar uzremo v prvih letih, se nam vtisne v spomin za vse življenje. Tega so se bržčas zavedale in zavedali tudi odgovorni, ki so takoj po koncu druge vojne zagotovili vse za razcvet otroškega in mladinskega tiska. Kot je povedala Katja Kobolt, so na začetku izhajanja vsaj na naslovnicah Cicibana objavljali slike vidnejših akademskih slikarjev, kot sta bila denimo Maksim Gaspari ali Tone Kralj, ilustratorke pa so zagotovile vizualne temelje celotnih številk. Kmalu pa so se tudi na naslovnice »prebile« ženske – veliko akademsko izobraženih slikark in/ali grafičark je namreč uspešno delovalo prav na področju ilustriranja otroških revij in knjig. To je bilo skladno (tudi) s takrat prevladujočim prepričanjem, da je skrbstveno delo in s tem ukvarjanje z otroki prvenstveno domena žensk, pojasnjuje sogovornica. Ilustriranja so se tako lotevala diplomantke akademije za likovno umetnost, ki se zaradi trdoživih družbenih stereotipov niso mogle uveljaviti na prestižnejšem področju lepih umetnosti, rezerviranem predvsem za moške.

V okviru raziskovanja bo Katja Kobolt sodelovala z ustanovami in založbami iz vse Jugoslavije, čeprav je bilo najmočnejše središče izdajanja otroške periodike v najsevernejši republiki, Sloveniji. Že bežen pregled gradiva je pokazal tudi, da so ustvarjalke in ustvarjalci tiska za mladi rod v socialistični Jugoslaviji otroke jemali skrajno resno, pravzaprav kot enakopravne partnerje v izgradnji domovine, razrušene v drugi svetovni vojni.

Že kmalu bodo prvi izsledki projekta, ki se bo zaključil leta 2024, predstavljeni v digitalnem arhivu, Katja Kobolt pa načrtuje tudi intervjuje z ustvarjalkami in ustvarjalci ter razstavo v fizičnem prostoru. Na sliki ilustracija k pesmi Utve, ki jo je narisala Ksenija Prunk za številko Cicibana z letnico izida 1946.