Odprava dr. Ivana Šprajca v mehiški divjini odkrila majevsko metropolo

Skupina mednarodnih arheoloških strokovnjakov na čelu s slovenskim izvedencem za majevsko zgodovino dr.Ivanom Šprajcem (predstojnikom Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU), je globoko v mehiški džungli odkrila majevsko mesto, staro okrog 1.400 let; na celotnem področju so ohranjene številne piramide, igrišča in oltarji.

Mesta, ki do zdaj še ni bilo označeno na zemljevidih in popisano v zgodovinskih knjigah, so raziskovalci krstili za Chactún, Rdeči kamen ali Veliki kamen (Piedra Grande), poroča španska tiskovna agencija EFE.

Slabih 22 hektarjev veliko področje, ki je bilo pred 1.400 leti - med letoma 600 in 900 n. št. - vsaj po dimenzijah sodeč središče celotne regije, leži na jugovzhodu zvezne države Campeche in je eno izmed največjih majevskih najdišč v delu države, kjer majevskih zaselkov ne manjka (eden izmed njih, starodavno mesto Calakmul, je celo na seznamu Unescove svetovne dediščine).

"Gre za eno največjih najdišč v osrednjenižinski regiji, ki je po površini in velikosti zgradb primerljiva z Becanom, Nadzcaanom in El Palmar v Campecheju," je v izjavi za javnost zapisal Šprajc. Slovenski arheolog, ki sodeluje z mehiškim Narodnim inštitutom za antropologijo in zgodovino (INAH), je s pomočjo svoje zgodovine v Chactúnu identificiral tri komplekse. V okvirju teh treh kompleksov so arheologi našteli piramide, igrišča, kipe, trge in oltarje.

Skrivnostna "reciklaža"
Navdih za ime področja so arheologi našli na eni izmed stel: vanjo je bilo vrezano, da je "vladar K'inich B'ahlam Rdeči (ali Veliki) kamen pritrdil leta 751". Raziskovalci so opazili še en zanimiv fenomen: vse kaže, da so bili nekateri spomeniki pozneje (najverjetneje konec klasičnega ali na začetku poklasičnega obdobja) znova uporabljeni, kar je po besedah Octavia Esparze z univerze Universidad Autónoma de México nenavaden fenomen. "Naslednji uporabniki se najbrž niso zavedali pomena spomenikov; nekatere stele so bile postavljene na glavo; so pa najbrž razumeli, da so pomembni, in jih častili, saj smo pred nekaterimi našli keramične daritve."

Majevsko civilizacijo, ki je na območju Srednje Amerike vzniknila pred štirimi tisočletji, dosegla vrhunec v prvem tisočletju našega štetja in v naslednjih stoletjih zatonila, Ivan Šprajc, predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije na ZRC SAZU, v osrčju Jukatana raziskuje že poldrugo desetletje.