Osnovni podatki
11. marec 2020 ob 19:00
Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65, Ljubljana

Organizator
Založba ZRC
Filozofski inštitut
Opis

Prireditev je predvidoma prestavljena za mesec dni. Hvala za razumevanje!

 

 

Vabimo vas na okroglo mizo o svetovno znanem filozofu Achillu Mbembu in njegovi knjigi Kritika črnskega uma, ki je lani izšla pri Založbi ZRC. Prireditev bo v sredo, 11. marca 2020 ob 19. uri v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Miselnost Achilla Mbemba bodo na okrogli mizi predstavili dr. Marina Gržinić, dr. Irena Šumi, Suzana Koncut, Muanis Sinanović, dr. Jovita Pristovšek in Aleksandra Gačić.

Achille Mbembe je, kot sta ga označila pisca spremne študije dr. Marina Gržinić in dr. Lev Kreft, eden najprodornejših teoretikov globalnega kapitalističnega neoliberalnega sveta. Rodil se je leta 1957 v nekdanji francoski koloniji Kamerun, izobraževal se je v Franciji in doktoriral iz zgodovine na Sorboni. Danes poučuje na Inštitutu za družbene in ekonomske raziskave Wits (Institute for Social and Economic Research, WISER) v Južnoafriški republiki. Kot neizprosen kritik zahodne dominacije v času postkolonializma, ki razvija in nadaljuje klasično prelomno delo Frantza Fanona, sodi med ključne figure kritične misli danes. Leta 2013 je izdal provokativno, v več jezikov prevedeno knjigo Kritiko črnskega uma (Critique de la raison negre). Mbembe se v knjigi spoprime z idejo drugosti in razlike, ki sta postali ključen vzvod za učinkovitejše upravičevanje razmerij nadvlade in izkoriščanja, ki so dosegla vrhunec s trgovino s sužnji, kolonizacijo, suženjstvom in z apartheidom; to je pogled, ki ga primerja z delirijem in ki je v nedavni evropski zgodovini pripeljal
do številnih katastrof. Mbembe trdi, da Evropa izpričuje mišljenje, ki je zakoreninjeno v kolonializmu in ki si ne more zamisliti sveta kot so-pripadanja. Temeljna Mbembejevih teza, da Evropa ni več težišče sveta po njegovem tako prinaša nove možnosti za kritično misel.

Dr. Marina Gržinić je filozofinja, znanstvena svetnica na ZRC SAZU, Filozofski inštitut in profesorica na Podiplomski šoli ZRC SAZU ter na dunajski Akademiji za likovno umetnosti. Do leta 2020 je kot samostojna avtorica ali v sodelovanju z drugimi avtorji ter kot urednica ali sourednica objavila 15 monografij.

Dr. Irena Šumi je raziskovalka in predavateljica socialne antropologije na ljubljanski Fakulteti za socialno delo. Njena področja raziskovanja so holokavst, antisemitizem in post-genocidna kulturna krajina v Sloveniji; študije etničnosti, nacionalizma in mejnosti; postsocializem in postkolonija. Je vodja akademskega dela stalne slovenske delegacije v Mednarodno zvezo za ohranjanje spomina na holokavst (IHRA).

Suzana Koncut od leta 1989 redno prevaja iz francoščine za najpomembnejše slovenske založbe in revije - poleg literarnih (proznih in dramskih) besedil, prevaja tudi teoretska besedila predvsem s humanističnih področij. Je letošnja nagrajenka Prešernovega sklada.

Muanis Sinanović (1989) piše poezijo, eseje, kratko prozo in kritike. Objavlja v domači in regionalni publicistiki. Urejal je revijo IDIOT, portal za gledališko kritiko Kriterij.si in knjižno zbirko Nova znamenja pri Založbi Litera. O vprašanjih sodobne kulture je pisal za Radio Študent, Mladino, Razpotja, Vrabec Anarhist, Beton in Proletter.

Dr. Jovita Pristovšek je docentka na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo zajema področja estetike, teorij sodobnih umetnosti, epistemologije, dekolonialne teorije, razmerja med estetskim-javnim-političnim.

Aleksandra Gačić je literarna komparativistka in kritičarka, ki je po študiju filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti magistrski študij nadaljevala na področju sociologije spola in spolnosti, kar ji je omogočilo tudi dodatno izobraževanje na School of Oriental and African Studies, Univerze v Londonu. V svojem delu se ukvarja predvsem z afriško literaturo. V Vodnikovi domačiji v Ljubljani od leta 2016 pripravlja Serijo pogovorov in predavanj o afriški literaturi.

Okrogla miza, ki jo pripravljata Vodnikova domačija in ZRC SAZU, Filozofski inštitut, poteka v okviru 23. pogovora v sklopu Serije pogovorov in predavanj o afriški literaturi.

Knjigo lahko kupite tudi na dogodku in v knjigarni Vodnikove domačije.