Osnovni podatki
10. marec 2014 ob 12:00 do 11. marec 2014 ob 18:00
Mala dvorana ZRC SAZU; Filozofska fakulteta, pred. 2

Organizator
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Opis

Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v sodelovanju s Historičnim seminarjem ZRC SAZU in Oddelkom za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi na predavanji

Svet v narodu: od nacionalnih književnosti do nacionalnih trgov (ponedeljek, 10. marca 2014, ob 12. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana) in

Kaj je »literatura«? Zapiski za globalno poetiko (torek, 11. marca 2014, ob 18. uri v predavalnici 2 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana).

Predaval bo David Damrosch (Univerza Harvard). Predavanji bosta v angleščini.

Profesor Damrosch, eden vodilnih strokovnjakov za svetovno književnost, je doktoriral leta 1980 iz primerjalne književnosti na univerzi Yale. V letih 1993−2009 je bil profesor angleške in primerjalne književnosti na univerzi Columbia, od leta 2009 pa je profesor na Oddelku za primerjalno književnost na univerzi Harvard. V letih 2001−2003 je bil predsednik Ameriškega društva za primerjalno književnost. Od leta 2011 je ustanovni vodja Inštituta za svetovno književnost. Njegove knjige, med njimi How to Read World Literature (2009), The Buried Book: the Loss and Discovery of the Great Epic of Gilgamesh (2007) in What Is World Literature? (2003), so bile prevedene v več jezikov, na primer v italijanski, španski, kitajski, vietnamski, arabski in turški jezik.

Svet v narodu: od nacionalnih književnosti do nacionalnih trgov

 

  

Koncept polja kulturne produkcije Pierra Bourdieuja omogoča podlago za ponoven razmislek o oblikovanju kanona in značaju »nacionalne književnosti«. Nacionalne književnosti, ki so pogosto utemeljene na filološki osnovi kot skupek del v »nacionalnem jeziku«, je mogoče bolj učinkovito razložiti s pomočjo nacionalnih trgov. Predavanje se bo ukvarjalo z deli, ki prekinjajo posebno zvezo med nacionalno književnostjo in nacionalnim jezikom bodisi z vstopom v nove nacionalne prostore (Bartolomé de Las Casas, ki so ga »poangležili« njegovi zgodnji prevajalci; mednarodne uprizoritve Ionescovih dram) bodisi z izseljenskimi avtorji, ki so ostali zvesti svojemu izvornemu jeziku. Marguerite Yourcenar, na primer, prva ženska v Francoski akademiji, je napisala večino del v Združenih državah Amerike, zato jo je treba imeti tako za ameriško kakor za belgijsko/francosko pisateljico.

Kaj je »literatura«? Zapiski za globalno poetiko

Danes velja splošno soglasje, da je izvor pojma književnost razmeroma pozen, saj izvira šele iz Evrope 18. stoletja. Naše moderno pojmovanje vendarle ni bilo toliko neposredna iznajdba kolikor priredba starejših idej o pesništvu in pesniškem jeziku. Takšne ideje najdemo v mnogoterih kulturah in obdobjih, čeprav pogosto v zelo različnih oblikah. Estetiki so po izročilu razvijali splošne teorije o pesništvu in pesniškem jeziku na podlagi posebnih korpusov literarnih del: klasičnega in zahodnoevropskega pesništva v primeru večine zahodnih teorij, pesništva dinastije Tang na Kitajskem ali sanskrtskega pesništva v Indiji. V kakšnem obsegu je takšno regionalno izpeljano poetiko mogoče uporabiti za dela, napisana v drugih tradicijah? Predavanje bo obravnavalo izziv razvoja izrazov, ki lahko upoštevajo tako skupne poteze kakor nezdružljivosti v razumevanjih literature v različnih časih in krajih po svetu.