Osnovni podatki
Datum objave:
26. junij 2013
Opis

Skupina mednarodnih arheoloških strokovnjakov na čelu s slovenskim izvedencem za majevsko zgodovino dr.Ivanom Šprajcem (predstojnikom Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU), je globoko v mehiški džungli odkrila majevsko mesto, staro okrog 1.400 let; na celotnem področju so ohranjene številne piramide, igrišča in oltarji.

Mesta, ki do zdaj še ni bilo označeno na zemljevidih in popisano v zgodovinskih knjigah, so raziskovalci krstili za Chactún, Rdeči kamen ali Veliki kamen (Piedra Grande), poroča španska tiskovna agencija EFE.

Slabih 22 hektarjev veliko področje, ki je bilo pred 1.400 leti - med letoma 600 in 900 n. št. - vsaj po dimenzijah sodeč središče celotne regije, leži na jugovzhodu zvezne države Campeche in je eno izmed največjih majevskih najdišč v delu države, kjer majevskih zaselkov ne manjka (eden izmed njih, starodavno mesto Calakmul, je celo na seznamu Unescove svetovne dediščine).

"Gre za eno največjih najdišč v osrednjenižinski regiji, ki je po površini in velikosti zgradb primerljiva z Becanom, Nadzcaanom in El Palmar v Campecheju," je v izjavi za javnost zapisal Šprajc. Slovenski arheolog, ki sodeluje z mehiškim Narodnim inštitutom za antropologijo in zgodovino (INAH), je s pomočjo svoje zgodovine v Chactúnu identificiral tri komplekse. V okvirju teh treh kompleksov so arheologi našteli piramide, igrišča, kipe, trge in oltarje.

Skrivnostna "reciklaža"
Navdih za ime področja so arheologi našli na eni izmed stel: vanjo je bilo vrezano, da je "vladar K'inich B'ahlam Rdeči (ali Veliki) kamen pritrdil leta 751". Raziskovalci so opazili še en zanimiv fenomen: vse kaže, da so bili nekateri spomeniki pozneje (najverjetneje konec klasičnega ali na začetku poklasičnega obdobja) znova uporabljeni, kar je po besedah Octavia Esparze z univerze Universidad Autónoma de México nenavaden fenomen. "Naslednji uporabniki se najbrž niso zavedali pomena spomenikov; nekatere stele so bile postavljene na glavo; so pa najbrž razumeli, da so pomembni, in jih častili, saj smo pred nekaterimi našli keramične daritve."

Majevsko civilizacijo, ki je na območju Srednje Amerike vzniknila pred štirimi tisočletji, dosegla vrhunec v prvem tisočletju našega štetja in v naslednjih stoletjih zatonila, Ivan Šprajc, predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije na ZRC SAZU, v osrčju Jukatana raziskuje že poldrugo desetletje

Slikam, torej pišem

Zgodnja dnevniška razmišljanja in likovna dela iz umetnikove zapuščine Razstava ob 95. obletnici rojstva umetnika in umetnostnega zgodovinarja Marijana Tršarja (1922–2010)

3. 4. 2017 ob 12:00 • Dekanat in razstavišče Avla Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

Več >>

»MoMoWo. 100 DEL V 100 LETIH. EVROPSKE ŽENSKE V ARHITEKTURI IN OBLIKOVANJU«

MEDNARODNA POTUJOČA ARHITEKTURNA RAZSTAVA

4. 4. 2017 ob 19:00 • Atrij ZRC

Več >>

Emigranti, posredniki in država v Jugovzhodni Evropi pred letom 1914

5. 4. 2017 ob 18:00 • Mala dvorana ZRC, Novi trg 4, Ljubljana

Več >>