Iz opernega gledališča v domači salon

Med oblikami posvetnega glasbenega življenja, ki ga lahko precej zanesljivo rekonstruiramo na podlagi raznovrstnih virov, je bilo posebej v 18. stoletju zelo priljubljeno obiskovanje opernega gledališča in nato posnemanje najbolj priljubljenih točk v domačih krogih. Medtem ko je glasbeno gledališče na Slovenskem v 18. stoletju že v precejšnji meri raziskano, pa o glasbi v zasebnih krogih doslej nismo vedeli prav dosti. Šele zadnje raziskave tudi ta del glasbenega življenja pri nas uvrščajo v sam vrh tedanjega glasbenega poustvarjanja v Evropi. Kot primer prenosa opernega repertoarja iz gledališča v domači salon in prenosa iz evropskega gledališča v lokalni glasbenogledališki repertoar bo predstavljena ohranjena zbirka muzikalij iz obdobja pred letom 1744, ki sta jo imela doma zakonca Attems, začetnika slovenskobistriške veje te rodbine.

Doc. dr. Metoda Kokole je predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU. Raziskuje glasbeno dediščino slovenskega prostora od 16. do 18. stoletja, o kateri je objavila številne razprave. Še posebej rada se ukvarja z italijanskim opernim repertoarjem 18. stoletja. V okviru evropskega projekta HERA o glasbenih migracijah v zgodnjem novem veku je v zadnjih dveh letih preučevala zbirko muzikalij, predvsem italijanskih opernih arij iz prve polovice 18. stoletja, ki jo hrani Pokrajinski arhiv Maribor v fondu gospoščine Slovenska Bistrica.

Vabljeni!