KAJ STORITI S SEKSOM?

Društvo za teoretsko psihoanalizo organizira enodnevni kolokvij z naslovom KAJ STORITI S SEKSOM?

Na kolokviju bodo sodelovali (po abecednem redu): Keti Chukrov, Mladen Dolar, Aaron Schuster, Oxana Timofeeva, Alenka Zupančič Žerdin, Slavoj Žižek. Vsak od udeležencev bo imel krajšo intervencijo (do 30 min), ki jim bo sledila splošna diskusija. Kolokvij bo potekal v angleščini brez prevoda. Čas in kraj: torek, 27. 5. 2014 v Atriju ZRC, 10h-13h in 14.30h-17.30h.  Prijazno vabljeni!

Okvirni program: ob 10. uri Oxana Timofeeva, ob 11. uri:  Aaron Schuster, ob 12. uri: Mladen Dolar, od 13 do 14.30: Odmor, ob 14.30: Slavoj Žižek, ob 15.30: Keti Chukrov,  ob 16.30: Alenka Zupančič Žerdin.

Izhodišče za diskusijo bo kratki esej »Anti-sexus«, ki ga je leta 1926 napisal ruski pisatelj Andrej Platonov. Ta satirični esej je predstavljen kot prevod propagandne brošure za seksualni pripomoček, množično proizvajani masturbatorni stroj, ki ga hoče velika zahodna kompanija plasirati na sovjetskem tržišču. Brošura hvali to novo iznajdbo, ker da bo osvobodila ljudi od vseh težav seksualnosti in tako po eni strani povečala produktivnost, po drugi strani pa omogočila, da se bodo ljudje srečno predajali duhovnim sferam.

Esej je dokument obdobja ruske revolucionarne avantgarde, ki je postavljala pod vprašaj vse utečene ideje o človeški družbi in predlagala radikalne nove modele za politiko, etiko, estetiko itd. Pri tem je bila seksualnost ključnega pomena. V kratkem času med predrevolucijsko dobo in Stalinovo restavracijo tradicionalne družine se je odprl prostor, kjer sta dramatično sovpadali dve protislovni težnji: po eni strani ideja splošne seksualne osvoboditve, ki bo prinesla emancipacijo na vseh družbenih ravneh, in na drugi strani revolucionarni asketizem, ki je v odrekanju seksualnosti videl pogoj za izgradnjo novega sveta. Obe težnji sta stremeli k ustvarjanju novega človeka z radikalno drugačno ekonomijo želje od buržoazne preteklosti.

V sodobnem kapitalizmu je seksualna ekonomija vnovič problem, le da so zastavki drugačni. Gibljejo se med široko seksualno emancipacijo na ravni privatnih in individualnih svoboščin v zahodnih državah in puritanizmom in naraščajočimi prepovedmi v deželah, kot je Rusija; med težnjo k poblagovljenju ugodja v 'družbi uživanja' in aseksualnostjo kot individualno izbiro, naveličanostjo in izogibanjem ljubezenskim odnosom. Kaj pa, če je seksualna osvoboditev, splošna emancipacija uživanja, ultimativna 'anti-sexus' strategija našega časa?

Izhajajoč iz historičnega izkustva in dediščine revolucionarnih zastavitev prejšnjega stoletja in izhajajoč iz sodobnih oblik samote in libidinalnega nelagodja je treba postaviti vrsto vprašanj:

Kaj storiti s seksualno razliko?

Kaj storiti s seksualno indiferenco?

Je sploh mogoče osvoboditi seksualnost?

Ali lahko seksualnost osvobaja?

Se je mogoče, ali se je treba, osvoboditi od seksualnosti?

Zakaj je seksualnost tako edinstvena zagata človeške eksistence?