Osnovni podatki
8. september 2015 ob 18:00 do 8. september 2015 ob 23:35
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
Opis

“Doma, razen tiste , s katero se pokrijem zvečer, nimam več niti ene odeje”  Prostovoljka iz župnije La Madonnina, Gorica, Italija (Citat iz članka Vesne Humar, Riža in odej bo zmanjkalo – in potem?, Primorske novice, 17.avgusta 2015)

Instalacija Jane Valenčič Odeje, kruh, begunci v Atriju ZRC se bo  osredotočila  na naš odnos do prihoda beguncev, ki je apokaliptičnih razsežnosti. Ni več čas,  da se sprašujemo, kje so krivci, kaj je šlo narobe in kdaj že bi morali to reševati in kdo naj to naredi.

Begunci so zdaj  tukaj.  Prispeli so več ali manj srečno. Nevarna pot pod okriljem mafije in dobičkarjev  se je za nekatere končala v valovih Sredozemlja, za druge z zadušitvijo v tovornjakih. Med tistimi, ki so preživeli, so mnogi prestali najhujše. Zatekajo  se v Evropo po pomoč in solidarnost. Ni dvoma, da jih bo sledilo še več in da je pred vrati zima.

Evropske države se na različne načine odzivajo na to humanitarno katastrofo.  Ponekod je breme prevzela država, drugje je družba zamižala, kot bi si želela, da bi se begunci razblinili in je skrb zanje prepustila prostovoljcem in nevladnim organizacijam.  Z napori in odrekanji pomagajo na primarni ravni z odejami, prehrano, obleko, toplo besedo, kar v tem trenutku pomeni ogromno. Ampak odeje niso dovolj, niti jih ni dovolj.

Odpira se vprašanje, kako naprej. Potrebna bo koordinirana pomoč, ki presega zmožnosti  posameznikov.  Priskočiti bo morala vsa družbe, vsa država in vsa Evropa kot naš skupni dom. Beguncem bo treba pomagati skozi travme, ki so jih prestali, jim zagotoviti dostojno bivanje in jih vključiti v družbo z izobrazbo, delom, programi integracije.  Sprejeti jih moramo s sočutjem.

Pred   Evropo je orjaška naloga. V vsakem primeru bo ta cunami beguncev spremenil  kontinent.Ob  vprašanju,  kako jo bo spremenil,  je odgovor enostaven:  odgovorni smo vsi kot posamezniki in kot skupnost, tudi v Sloveniji. Bomo voljni?

O AVTORICI:

Jana  Valenčič je arhitektka, publicistka in kiparka. Živi  in ustvarja  v Londonu in v Ljubljani, kjer  deluje  v okviru Inštituta za kulturne stike (IKS). Janino  delovanje  je skozi prizmo antropologije in družbenega dogajanja povezano s konceptom  doma in z bivanjem  v širšem pomenu.  Skozi  čas je raziskovala bivalne pogoje prebivalcev  Severnega Peruju (1978-79) , tujih delavcev na Danskem (1980-81),  erozijo javnega prostora (1983-85),  bivalno kulturo slovenskega  meščanstva (2005 -07),  dom kot pokrajino  predmetov (2013) ter koncept doma med  londonskimi  brezdomci  kot tudi med bogataši, ki  imajo po več domov obenem in etiko takega početja (2013-14). Z instalacijo Odeje, kruh, begunci (2015) se bo spraševala o  našem odzivu na humanitarno katastrofo beguncev. Janina vodilna nit je vloga in odgovornost posameznika v odnosu do družbe na vseh področjih, vključno s perspektive mednarodnih odnosov.