Projekt 668: Otroci in ženske v zaporih Turčije

Vljudno vabimo k ogledu razstave slik in risb mladoletnih begunk in beguncev, ki so v strahu pred turškim režimom pridobili mednarodno zaščito na Nizozemskem.

Razstava upodablja usodo žensk in otrok, ki so v Turčiji brez sodnega postopka podvrženi zaporni kazni za nedoločen čas. Od junija 2016 so tako zaprli več kot 17.000 žensk skupaj z več kot 668 malčki, mlajšimi od šest let. Število 668 je bilo zabeleženo lanskega avgusta, ta številka je postala simbol. Pod geslom »688« so se po celem svetu zvrstili protesti, ozaveščanje in enoglasni apel na mednarodno skupnost o nevzdržnih razmerah v turških zaporih. Številka je simbolna, realno število zaprtih otrok pa je trenutno precej večje in vztrajno narašča.

Praksa zapiranja brez sojenja ali dokazane krivde je v Turčiji dejstvo. Dogajajo se zapiranja domačih in tujih novinarjev, pisateljev, intelektualcev ter aktivistov in preganjanje takšnih ali drugačnih, domnevnih ali resničnih opozicijskih in disidentskih skupin. Zlasti od lanskega junija pa so zapiranja, skupaj s poročili o mučenjih, stalnica. Posebno zastrašujoča so poročila o sistematičnem zapiranju žensk in otrok. Ženske so namreč skupaj z otroki zaprte v prenatrpanih celicah, osnovne potrebščine so jim onemogočene.

Razstavljene slike so preprost izraz stiske otrok in žensk, ki so doživeli turške zapore in imajo tam še vedno sorodnike, prijatelje in znance. Pričajo o razlogih ljudi, ki iščejo zatočišče v Evropski uniji, in opozarjajo, kaj bi jih čakalo, če jih Evropa ne bi/ne bo sprejela. Najmanj, kar lahko storimo, je, da jim prisluhnemo.

Podatki o tistih, ki jim je bila odvzeta prostost pred samim začetkom sojenja, so zgovorni sami po sebi: marca 2016 je v zaporih na začetek sojenja čakalo 26.257 ljudi, leto pozneje je ta številka narasla na 80.482. Zaradi tako obsežnega porasta števila zaprtih so zapori močno preobremenjeni, zaprti pa živijo v nehumanih razmerah. Poleg pomanjkanja prostora prihajajo iz Turčije tudi številna pričanja o mučenjih političnih zapornikov, ki jih izvaja policija. Družinski člani sumljivih državljanov so pogosto talci in orodje policijskega režima, da iz osumljencev izvlečejo lažna priznanja o neosnovanih obtožbah ali pa podpišejo pričevanja, ki so bila že vnaprej pripravljena. Stockholm Center for Freedom v svojem poročilu Jailing women in Turkey poudarja, da so taktike zapiranja otrok in družin zaskrbljujoč korak v razmahu diktature.

Razstava je od ponedeljka do sobote na ogled od 9. do 21. ure. V nedeljo pa od 9. do 15. ure.  Prijazno vabljeni k ogledu.

Organizacija: ZRC SAZU

Podporo razstavi so izrazile sledeče organizacije : Radio Študent, BSD Slovenija, Časopis za kritiko znansti, Klub ČKZ, Društvo UP Jesenice, Studio Humanitas, Kud Mreža, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Mesto žensk Društvo za promocijo žensk v kulturi, Kulturno društvo Gmajna, Second Home v Rogu, Slovenska Filantropija, Ambasada Rog, Društvo Odnos, Kralji Ulice, Kolektiv za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa (spol.si), Slovenski PEN, Kolektiv Rdeče Zore, Inštitut 8.marec ter številne posameznice in posamezniki!

Spremljevalni dogodki:
– Radio Študent: pogovor o politični situaciji in vlogi mednarodne skupnosti v odnosu do Turčije, 13. 2. 2018, ob 19. uri.
Slike iz sklopa Projekt668 bodo na ogled tudi v Pritličju (2.2.-15.2) ter v Galeriji Pedagoške Fakultete (7.2.2018)