04
MAJ
19:00
Partizanski prelomi in protislovja tržnega socializma v Jugoslaviji
Predstavitev knjige
Osnovni podatki
04. maj 2015 ob 19:00
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
Opis
Založba Sophia, Inštitut za delavske študije v sodelovanju s Knjigarno Azil vabijo na kratko predavanje in diskusijo ob izidu knjige dr. Gala Kirna PARTIZANSKI PRELOMI IN PROTISLOVJA TRŽNEGA SOCIALIZMA V JUGOSLAVIJI, ki bo v Atriju ZRC, v ponedeljek, 4. maja, ob 19.00.
Letos mineva 70 let od konca 2. svetovne vojne in osvoboditve izpod fašistične okupacije. Konec vojne ni pomenil le konca okupacije, pač pa začetek izgradnje nove Jugoslavije in konstitucije nove Evrope. Spomin na to “Evropo” se je vsaj od padca Berlinskega zidu dodobra narušil, a namesto ponovnega obeležja partizanske in antifašistične preteklosti, bo avtor skušal pojasniti, zakaj je partizanski prelom danes še kako aktualen, in... na kak način ga lahko razumemo. Tako v nasprotju z nekaterimi interpretacijami brezmadežnosti NOB stavi na poudarjanje posledic preloma. Namesto da vztrajamo na razločevanju in edinstvenosti preloma, ga je treba koncipirati v izgradnji socializma v vsej svoji protislovnosti. V pogovoru se bomo dotaknili nekaterih žarišč posledic partizanskega preloma: socialistične revolucije, po sporu s Stalinom pa tudi politike samoupravljanja in gibanja neuvrščenih. Vendarle pa tudi “jugoslovanski eksperiment” neodvisen poti v socializem ni bil brez svojih protislovij ter slepih ulic.
Govorca: dr. Gal Kirn in sociolog Marko Kržan.
Pogovor bo vodila: dr. Asta Vrečko.
Prireditev v organizaciji Azila podpira Javna agencija za knjigo RS.
Gal Kirn (1980, Ljubljana) trenutno živi v Berlinu in dela kot postdoktorski raziskovalec zgodovine medijev na Humboldtovi Univerzi. Je bivši raiskovalec ICI in JvE Akademije in bivši študent Univerze v Novi Gorici, kjer je leta 2012 doktoriral iz politične filozofije. Uredil je knjigo Postfordism and its discontents (JvE Academy 2010), ki je izšla tudi v slovenščini pri Mirovnem Inštitutu, prav tako pa je so-urednik knjig Surfing the Black. Transformative moments in Yugoslav Cinema (2012) ter Encountering Althusser (Bloomsbury 2012). Je avtor številnih člankov v domačih in mednarodnih revijah, ena od njegovih priljubljenih raziskovalnih tem se dotika politike spomina v (post)jugoslovanskem kontekstu. Je tudi član Iniciative za demokratični socializem.
Letos mineva 70 let od konca 2. svetovne vojne in osvoboditve izpod fašistične okupacije. Konec vojne ni pomenil le konca okupacije, pač pa začetek izgradnje nove Jugoslavije in konstitucije nove Evrope. Spomin na to “Evropo” se je vsaj od padca Berlinskega zidu dodobra narušil, a namesto ponovnega obeležja partizanske in antifašistične preteklosti, bo avtor skušal pojasniti, zakaj je partizanski prelom danes še kako aktualen, in... na kak način ga lahko razumemo. Tako v nasprotju z nekaterimi interpretacijami brezmadežnosti NOB stavi na poudarjanje posledic preloma. Namesto da vztrajamo na razločevanju in edinstvenosti preloma, ga je treba koncipirati v izgradnji socializma v vsej svoji protislovnosti. V pogovoru se bomo dotaknili nekaterih žarišč posledic partizanskega preloma: socialistične revolucije, po sporu s Stalinom pa tudi politike samoupravljanja in gibanja neuvrščenih. Vendarle pa tudi “jugoslovanski eksperiment” neodvisen poti v socializem ni bil brez svojih protislovij ter slepih ulic.
Govorca: dr. Gal Kirn in sociolog Marko Kržan.
Pogovor bo vodila: dr. Asta Vrečko.
Prireditev v organizaciji Azila podpira Javna agencija za knjigo RS.
Gal Kirn (1980, Ljubljana) trenutno živi v Berlinu in dela kot postdoktorski raziskovalec zgodovine medijev na Humboldtovi Univerzi. Je bivši raiskovalec ICI in JvE Akademije in bivši študent Univerze v Novi Gorici, kjer je leta 2012 doktoriral iz politične filozofije. Uredil je knjigo Postfordism and its discontents (JvE Academy 2010), ki je izšla tudi v slovenščini pri Mirovnem Inštitutu, prav tako pa je so-urednik knjig Surfing the Black. Transformative moments in Yugoslav Cinema (2012) ter Encountering Althusser (Bloomsbury 2012). Je avtor številnih člankov v domačih in mednarodnih revijah, ena od njegovih priljubljenih raziskovalnih tem se dotika politike spomina v (post)jugoslovanskem kontekstu. Je tudi član Iniciative za demokratični socializem.