Osnovni podatki
22. oktober 2018 ob 18:00
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Organizator
Založba ZRC
Inštitut za kulturno zgodovino
Opis

Konec oktobra, ko se bliža dan reformacije, se v javnosti ponavadi vsako leto začne razpravljati o protestantizmu in njegovih blagodatih, sploh v razmerju do katolištva. Na debati, ki bo potekala v Atriju ZRC v ponedeljek, 22. oktobra, ob 18. uri, se bomo tega lotili z drugega zornega kota.

Povod za pogovor je nedavni izid Dopisov papeškega tajnika – prvega komentiranega slovenskega prevoda pamfletov Petra Pavla Vergerija zoper katoliško cerkev, za katerega je poskrbel dr. Gregor Pobežin, predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Vergerij mlajši (1498 – 1565), nekdaj visoko v papeški hierarhiji, se je sredi svojega življenja navdušil nad protestantskimi idejami, zapustil rodni Koper in preselil na sever, v Švico. Tam je prišel v stik tudi s Primožem Trubarjem. Še več, Trubar svoje znanstvo z Vergerijem navaja kot glavni motiv, da se je odločil za prevod cerkvenih del v ljudski jezik, torej slovenščino. Toda kaj je protestantizem še prinesel na slovensko ozemlje razen prve knjige v slovenskem jeziku? Navsezadnje je protestantizem s svojimi načeli marljivosti spočel tudi tisto znano misel, da moraš revnemu človeku dati trnek in ne ribe, ki jo je s takim veseljem posvojila današnja neoliberalna ideologija. In če že poskušamo dognati, zakaj je Peter Pavel Vergerij tako pomemben za naše ozemlje in kulturo, bi se morda bolj kot v njegovo domnevno spreobrnitev v protestantizem kazalo obrniti k njegovi izborni humanistični izobrazbi. Ki v 16. stoletju niti ni bila tako redko posejana v takratni Evropi, znani tudi po državi književnikov (res publica litteraria).

Pri razpravi bodo sodelovali:

Dr. Gregor Pobežin, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU

Dr. Luka Vidmar, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU

Dr. Jonatan Vinkler, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem

in kot povezovalec Tomo Jurca.

_ _ _ _ _ _

Prireditev poteka v organizaciji Knjigarne Azil, Založbe ZRC in Inštituta za kulturno zgodovino.
Kulturni program knjigarne Azil podpira Javna agencija za knjigo RS.