ZRC SAZU - Zgodovina in poslanstvo
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, krajše ZRC SAZU, je bil ustanovljen leta 1981. Od takrat se je v slovenski javnosti zasidral kot osrednja znanstveno-raziskovalna ustanova predvsem s področja humanistike, družboslovja in izbranih področjih naravoslovja. Danes šteje 18 inštitutov, od katerih jih ima večina sedež na Novem trgu v Ljubljani, eden pa v Postojni. Skupno v njih deluje več kot 250 raziskovalk in raziskovalcev. Ti so zaslužni tako za temeljne raziskave, kamor sodijo denimo že več kot 70-letne redne neprekinjene meritve Triglavskega ledenika, ki jih izvaja Geografski inštitut Antona Melika, ali pa izredni projekti, kot so denimo vseslovenski slovarski portal Fran, ki so ga zasnovali, izdelali in zdaj zanj skrbijo ter ga dopolnjujejo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.
Eno od poslanstev javne znanstvenoraziskovalne ustanove, kakršna je ZRC SAZU, je izsledke raziskav redno predstavljati javnosti. To počnemo z javnimi prireditvami v dvoranah, kot je Atrij, kjer enkrat na leto potekajo Generacije znanosti, ali pa z manjšimi dogodki, kot so pogovori ob zagonu znanstvenih projektov ali izidih knjig. Brez pretiravanja bi lahko zapisali, da je Atrij ZRC v nekaj desetletjih obstoja postal stalnica v kulturnem in družabnem življenju mesta Ljubljane. Skladno z razpoložljivostjo – pri čemer ima prednost promocija znanstvenoraziskovalnega dela ZRC SAZU – ga je mogoče najeti tudi za zasebne predstavitve.
Poleg inštitutov je ena od organizacijskih enot Založba ZRC, pod okriljem katere izhajajo številne knjige, znanstvene in poljudne, ter raznolika pahljača znanstvenih revij. V organizacijsko enoto Založba ZRC sodi še za humanistično in družboslovno literaturo specializirana Knjigarna Azil, ki je dobila poleti 2021 novo podobo.
Kako dejaven je ZRC SAZU, dobro ponazarja dejstvo, da se je v štirih desetletjih obstoja razširil iz matične Ljubljane. Tako danes v različnih delih Slovenije delujejo kar štiri naše raziskovalne postaje, in sicer Raziskovalna postaja Nova Gorica, Raziskovalna postaja Maribor, Raziskovalna postaja Prekmurje in Raziskovalna postaja Barje, ki je zaživela nazadnje, leta 2018.
Poleg analognih pristopov pa duhu časa primerno ZRC SAZU stopa tudi v virtualni svet in izsledke znanstvenih raziskav širi po digitalnih poteh. ZRC SAZU in njegovi inštituti so dejavni na družbenih omrežjih, kjer njihova komunikacija ni zgolj enosmerna in omejena na pasivno predstavljanje znanstvenih dognanj, temveč odgovarjajo na vprašanja in pobude javnosti. Taka primera sta, denimo, Jezikovna svetovalnica ZRC SAZU in Terminološko svetovanje (oboje pod okriljem Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša). Iz zadnjega obdobja, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19, velja izpostaviti strokovno spletno revijo Alternator (ki jo je ZRC SAZU v konzorciju z drugimi znanstvenoraziskovalnimi ustanovami začel ustvarjati februarja 2020), strokovno glasilo Heriskop, blog etnoloških zapisov Vsakdanjik in spletni knjižni sejem naše hišne založbe ter Knjigarne Azil Knjige n@ recept.
ZRC SAZU je tudi osrednji pobudnik slovenske veje globalnega gibanja Shod za znanost, ki je organizirala proteste v letih 2017, 2018 in 2019.
V letu 2021, ob 40. obletnici svojega obstoja in delovanja, smo se odločili rahlo pomladiti naš logotip: spremembe je izpeljala oblikovalka Nataša Vuga v okviru studia Vuga. Pri novi zasnovi je izhajala iz koncepta kvadrature kroga, za katero je znano, da je zaradi neskončnega števila decimalk števila pi ni mogoče izračunati natančno – in je neke vrste neskončen proces, tako kot raziskovanje.