Izšel je Davčni terminološki slovar

Datum objave: 05. avgust 2022

Davki so civilizacijska pridobitev, davčna številka pa je prva številčna oznaka, ki jo novorojenec prejme ob prihodu na svet. Iz teh dveh dejstev je torej mogoče izpeljati, da davki ne zaobidejo nikogar, zato je tudi Davčni terminološki slovar, ki je pravkar izšel pri Založbi ZRC, knjiga, zanimiva za vsakogar.

Kot je povedala urednica doc. dr. Mateja Jemec Tomazin iz Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, so Davčni terminološki slovar začeli pripravljati leta 2018. Po dobrih izkušnjah ob nastajanju Pravnega terminološkega slovarja, ki je izšel istega leta, sta se na terminografe in terminografke iz Terminološke sekcije obrnili prof. dr. Maja Klun in prof. dr. Polonca Kovač (obe s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani) s predlogom, da bi nekaj podobnega pripravili tudi za davčno besedišče. Trije od avtorjev, ki so sodelovali pri pripravi Pravnega terminološkega slovarja, so tako sodelovali tudi pri davčnem.

Avtorji in avtorice Davčnega terminološkega slovarja so poleg urednice še Nika Hudej (svetovalka Ustavnega sodišča Republike Slovenije), prof. dr. Maja Klun (Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani), Andreja Kostelec (strokovnjakinja za carine in davčna svetovalka), prof. dr. Polonca Kovač (Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani) in doc. dr. Jernej Podlipnik (odvetnik in predavatelj davčnega prava na več pravnih ustanovah). Recenzirala sta ga prof. dr. Janja Hojnik (Pravna fakulteta Univerze v Mariboru) in dr. Erik Kerševan, vrhovni sodnik.

Davčni terminološki slovar vsebuje več kot 1000 terminov, slovarskim sestavkom pa so dodani še ustrezniki v angleškem in prvič med terminološkimi slovarji tudi v hrvaškem jeziku.

Izdelovanje Davčnega terminološkega slovarja je upočasnila pandemija, a po začetnem rahlem zastoju, povezanim s prehodom na splet, kar je nadomestilo sestankovanje v živo, so ugotovili, da jim tak način dela celo bolj ustreza in so stvari stekle še hitreje, pripoveduje sogovornica.

Davčna terminologija, pa tudi davčna zakonodaja sta med najhitreje spreminjajočimi se. Poleg tega je ena izmed temeljnih resnic, ki spremlja področje davkov, da še nikoli nobenega davka niso odpravili, kvečjemu preimenovali, se pošali Mateja Jemec Tomazin. A ker je v vsaki šali drobec resnice, brž postreže s podatkom, da so t. i. prometni davek (»davek, ki se obračuna na vrednost prodaje blaga ali storitev, večinoma pri prodaji končnim kupcem«) v resnici uvedli že za časa stoletne vojne med Anglijo in Francijo (ki je divjala med letoma 1337 in 1453). Odtlej so mu zgolj spreminjali nazive.

Če je včasih, še pred kakšnim stoletjem, veljalo, da se slovenska davčna terminologija naslanja na nemško, je zdaj že nekaj desetletij glavni vir za nova poimenovanja angleščina. Niti ne tista z Otoka, temveč t. i. evroangleščina, pravi Mateja Jemec Tomazin. Po njenih besedah pa se je za daleč najbolj sočno izkazala davčna terminologija, povezana s kaznivimi dejanji. Tak primer je recimo zabavna besedna zveza davčni vrtiljak, ki jo slovar razlaga kot »nadaljevanje nakupne goljufije z dobavo istega blaga v izvorno članico EU«; po angleško se temu reče carousel fraud, hrvaško poimenovanje je kružna prijevara. Sogovornica opozori še na zanimivo zgodbo poimenovanj davčna nebesa, davčna oaza, davčno zatočišče: vsi pomenijo enako, in sicer »jurisdikcijo z ugodnim davčnim okoljem, ki zavezancem za davek, ki tam registrirajo svoja podjetja z namenom prenosa premoženja in izogibanja davkom, omogoča, da plačajo malo ali nič davkov, in jim zagotavlja bančno in davčno tajnost«. Do zmede je prišlo zato, ker je nekdo narobe prebral tax haven in havennaglasil kot heaven, se pravi nebesa ...

Davčni terminološki slovar bo predvidoma od septembra letos prosto dostopen na spletu, in sicer na Terminologišču in na slovarskem portalu Fran.

Oblikovanje naslovnice (na sliki) in zasnova preloma sta delo Dušana Grobovška, Idejološka ordinacija.