11. februar, mednarodni dan žensk in deklet v znanosti
Od leta 2016 je po sklepu OZN 11. februar mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Z razglasitvijo takšnega dne si je mednarodna organizacija obetala okrepiti zanimanje za dekleta in ženske, ki delujejo na tem področju, ter polagoma zagotoviti možnosti za njihovo enakopravno udejstvovanje. Na ZRC SAZU smo predstojnice in predstojnike inštitutov sredi januarja poprosili, naj posredujejo največje dosežke raziskovalk v lanskem letu. Tako je začel nastajati popis dosežkov raziskovalk ZRC SAZU, ki ga bomo poslej objavljali vsako leto. Dosežki so razvrščeni po inštitutih, v poljubnem vrstnem redu, in - kot boste videli - obsegajo vse od objav znanstvenih člankov do izidov znanstvenih monografij, postavljanja spletnih razstav in baz podatkov ...
Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije
Dr. Marijanca Ajša Vižintin je objavila znanstveno monografijo, ki obravnava vlogo učiteljev pri uspešnem vključevanju migrantskih otrok.
Vižintin, Marijanca Ajša. The Role of Teachers in the Successful Integration and Intercultural Education of Migrant Children. Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars, 2022, 233 str.
Učiteljice in učitelji ne morejo vplivati na mednarodne pogodbe, ki uravnavajo tokove ekonomskih migracij, ali na vojne, ki vedno nekje divjajo. Lahko pa vplivajo na vključevanje otrok v njihovih razredih, skupinah, pa naj gre za otroke begunk, beguncev ali za otroke ekonomskih migrantk, migrantov. Knjiga predstavlja unikaten model vključevanja, upoštevajoč medkulturnost kot pedagoško načelo, sistemsko podporo, medkulturno zmožnost, večperspektivne učne načrte, medkulturni dialog, sodelovanje s starši priseljenci in z lokalnim okoljem. Šole in vrtci sicer so produkt družbenega sistema in političnih odločitev, zakonodaja res omejuje pedagoške delavke in delavce, a jim hkrati tudi mogoča vključevanje. Učiteljice in učitelji so aktivni soustvarjalci in soustvarjalke vključevanja, tudi v Sloveniji v 21. stoletju.
Geografski inštitut Antona Melika
Dr. Mateja Breg Valjavec je kot prva avtorica objavila izvirni znanstveni članek v reviji Catena. Slovenski prevod naslova pa se glasi Zmogljivost skladiščenja organskega ogljika v sedimentih kraških vrtač pri različnih rabah tal ter tematizira vrtače kot »shranjevalke« in »ponore« organskega ogljika predvsem v luči sprememb rabe tal v kraških pokrajinah.
BREG VALJAVEC, Mateja, ČARNI, Andraž, ŽLINDRA, Daniel, ZORN, Matija, MARINŠEK, Aleksander. Soil organic carbon stock capacity in karst dolines under different land uses. Catena : an interdisciplinary journal of soil science, hydrology- geomorphology focusing on geology and landscape evolution. [Print ed.]. November 2022, vol. 218, str. 1-10, ilustr., graf. prikazi, zvd. ISSN 0341-8162. https://reader.elsevier.com/reader/sd/pii/S0341816222005343?token=C5DD34F75D7C0EB6D43DFFD8D1BA22BE74B1C33CE34D6DD425F4846C9BC05087696B2A810896536DDE1B71F0988C68A3&originRegion=eu-west-1&originCreation=20220822201058, DOI: 10.1016/j.catena.2022.106548. [COBISS.SI-ID 118832387], [JCR, SNIP, WoS, Scopus]
kategorija: 1A1 (Z, A', A1/2); uvrstitev:&nbs p;SCIE, Scopus, MBP (ASFA, BIOABS, BIOPREW, GEOREF, CAB)
Povezava do članka (odprti dostop): https://doi.org/10.1016/j.catena.2022.106548
Zgodovinski inštitut Milka Kosa
Dr. Petra Svoljšak in dr. Petra Kolenc sta pripravili odmevno razstavo z naslovom Tu je vse končano, vse v razvalinah, ki govori o obnovi Primorske po prvi svetovni vojni. Povezava: https://zimk.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/walkofpeace-trajnostni-razvoj-dediscine-prve-svetovne-vojne-med-alpami.
Inštitut za kulturne in spominske študije
Dr. Ksenija Bogetić Pejović je uredila posebno številko revije Language and Gender 16(3): Gender and Language in Central and Eastern Europe.
Posebna številka revije Gender and Language obravnava regijo, ki vse bolj velja za žarišče »antispolnih mobilizacij« in zato privlači pozornost raziskovalcev na področju političnih znanosti in študijev spola, vendar še ostaja presenetljivo spregledana na področju raziskovanja jezika. Prispevki v tej številki zapolnujejo to vrzel in prinašajo pomembne razprave s področja jezika, spola in seksualnosti, ki obravnavajo naslednje tematike: dinamika »spolne ideologije« v diskurzu (Bogetić Pejović), sociopolitične transformacije, povezane s spolno občutljivim jezikom v postsocialistični Srbiji (Petrović), javni odzivi na neseksistično in spolno občutljivo rabo jezika v Sloveniji (Antić Gaber in Kuhar), non-binarne jezikovne strategije na Češkem (Kolek), pomen in raba izraza »mavrica« na levi in desni strani političnega spektra na Poljskem (Baran), uporniška diskurzivna dejanja v digitalnem prostoru v kontekstu vsesplošne ženske stavke na Poljskem (Chałupnik in Brookes).
Muzikološki inštitut
Dr. Maruša Zupančič je uredila podatkovno bazo, ki nosi ime Musdat ter je sad večletnega dela in eden od zaključnih rezultatov njenega projekta. V bazi so zbrani večplastni podatki za več ženskih glasbenic, ki bodo v prihodnosti nadvse prikladen vir za nadaljnje študije.
ZUPANČIČ, Maruša. The Musdat : database. Ljubljana: ZRC SAZU, cop. 2022. 1 spletni vir. https://inmus.zrc-sazu.si/explore-the-database/. [COBISS.SI-ID 131170051]
Devetnajsto stoletje velja za zlato dobo glasbenih migracij na Slovenskem, a nepregledne množice podatkov in virov pogosto otežujejo njihove raziskave. Ta problem rešuje relacijska podatkovna zbirka Musdat, ki ponuja obsežen in raznovrsten nabor podatkov o priseljenih glasbenikih in glasbenicah v tem obdobju na Slovenskem. Zbirka nudi vpogled v popis več kot 2000 transkribiranih in rekonstruiranih koncertnih sporedov, ki je navzkrižno povezan z biografskimi podatki in bogatim glasbenim opusom priseljenih glasbenikov ter številnimi drugimi viri. Gre za prvo tovrstno podatkovno zbirko v Sloveniji, zasnovano v spletnem okolju nodegoat, v katerem smo na podlagi raziskovalnih vprašanj in hipotez oblikovali najprimernejši podatkovni model. Zapletene podatkovne nize smo analizirali in vizualizirali relacijsko, časovno ter prostorsko, širši javnosti pa na različne načine predstavili vizualno podprte zgodbe.
Doc. dr. Katarina Šter je v okviru projekta, katerega eden od ciljev je bil teoretično in praktično raziskovati glasbo dominikank iz Radelj ob Dravi v 17. in 18. stoletju, pripravila interno izdajo in več koncertov z njihovo glasbo pod naslovom He puelle regie. Koncerte so izvedle pevke in instrumentalistka pod vodstvom dr. Katarine Šter. Eden od koncertov je bil predstavljen tudi v ZRC-jevem ciklu Harmonia concertans - Stara glasba na Novem trgu. Koncert se je prepletal z branjem odlomkov iz samostanske kronike, ki jo je napisala ena izmed (anonimnih) radeljskih nun; opisovala je življenja drugih nun in prelomne dogodke v samostanu. Besedilo je koncertu tako prispevalo tudi biografsko noto. V povezavi s taistim projektom sta Katarina Šter in dr. Marko Motnik organizirala celodnevni študijski dan, paket teoretičnih in praktičnih delavnic za študente Univerze v Ljubljani z naslovom Od arhiva do izvedbe: Odkrivamo glasbo radeljskih dominikank.
Inštitut za raziskovanje krasa
Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je bila izvoljena za predsednico mednarodne speleološke zveze – UIS (International Union of Speleology).
Raziskovalka Inštituta za raziskovanje krasa, izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna, je bila v letu 2022 izvoljena za predsednico Mednarodne speleološke zveze - UIS. Zveza je bila ustanovljena je bila na 4. Mednarodnem speleološkem kongresu leta 1965. Najprej je delovala neformalno, leta 2002 pa je bila tudi uradno registrirana na naslovu Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. UIS, https://uis-speleo.org/. Je neprofitna, nevladna organizacija, ki spodbuja povezovanje med akademskimi in tehničnimi speleologi vseh narodnosti in povezuje 57 držav članic s šestih celin, ki vključujejo več deset tisoč znanstvenikov in jamarjev. UIS izdaja revijo International Journal of Speleology http://scholarcommons.usf.edu/ijs, UIS Bulletin https://uis-speleo.org/index.php/uis-bulletin-bi-annual-newsletter-2, in preko svojih komisij vodi različne portale o jamah in krasu.
Nadja Zupan Hajna je članica predsedstva UIS že od leta 2009. Najprej je delovala kot pomožna tajnica, potem pa več let kot blagajničarka zveze in tudi njena uradna zastopnica v Sloveniji. Vsa leta je uspešno sodelovala pri organizaciji različnih mednarodnih dogodkov na ravni zveze, predvsem pa naj izpostavimo njeno vlogo pri organizaciji in izvedbi mednarodnega leta jam in krasa (IYCK) 2021, http://iyck2021.org/, ki je bil zaradi pandemije podaljšan v leto 2022. Mednarodno leto je bilo organizirano za izobraževanje svetovne javnosti o jamah in krasu ter njihovem pomenu kot malo znanih virov (na primer pitna voda) in njihovo promocijo. Nadja Zupan Hajna je s kolegi iz več držav vodila priprave pri: organizaciji leta, otvoritveno slovesnost IYCK 2021 https://www.youtube.com/watch?v=T4yud1bI1Hs, izpeljala dogovore na UNESCU o pripravi predstavitve jam in krasa septembra leta 2021 in pokroviteljstvom generalne direktorice UNESCO nad prireditvijo (https://www.youtube.com/watch?v=6-ylDYpPfjQ). Za to priložnost je pripravila monografijo Karst, Caves and People https://izrkp.zrc-sazu.si/sl/publikacije/karst-caves-and-people, ki je bila v letu 2022 prevedena v nemščino https://www.beck-shop.de/zupan-hajna-verband-der-deutschen-hoehlen-und-karstforscher-e-v-karst-hoehlen-menschen/product/34751030, medtem ko so prevodi v češčino, madžarščino in italijanščino v pripravi. Zaradi njenega delovanja na ravni predsedstva zveze ter mednarodni promociji krasa, jam in njihovega raziskovanja je bila 31. 8. 2022 na generalni skupščini Mednarodne speleološke zveze v francoskem mestu Le Bourget-du-Lac, kjer je potekal 18. Mednarodni speleološki kongres, izvoljena na mesto predsednice zveze. Prvi mednarodno odmeven dogodek, ki ga je kot predsednica izpeljala v letu 2022, je bila organizacija stranskega dogodka na OZN Vrhu o podzemnih vodah (UN Groundwater Summit 2022 Side Event 9—Karst Aquifers: the Most Prolific, Vulnerable, and Misunderstood), ki je poudaril globalno pomembnost kraških vodonosnikov https://www.youtube.com/watch?v=ot8MTN3hGBo, kjer je imela tudi uvodno predavanje.
Izvolitev Nadje Zupan Hajna je bila obenem tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju.
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Dr. Nataša Gliha Komac in dr. Duša Divjak Race sta v Slavistični reviji objavili izvirni znanstveni članek.
Nataša Gliha Komac, Duša Divjak Race: Tipologija slovarskih oznak za tretjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Slavistična revija 70/4 (2022).
Utemeljitev: Izvirni znanstveni članek predstavlja tipologijo slovarskih oznak in pojasnil za tretjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Slovarske oznake prinašajo podatke o slogovni zaznamovanosti besed in drugih leksikalnih enot, in sicer z družbenostnega, prostorskega, časovnega, področnega in konotativnega vidika. Prispevek je rezultat širše raziskave umeščanja različnih zvrsti slovenskega jezika in razmerij med njimi. Z nadgradnjo obstoječega znanja ob upoštevanju novejših sociolingvističnih spoznanj in sprememb v rabi slovenščine vzpostavlja dobro utemeljeno tipologijo, ki pa obenem ni rigidna, temveč sistemsko dopušča prihodnje dopolnitve. Prispevek tipologijo aplicira na slovenski knjižni jezik, zastavljena pa je tako, da jo je mogoče preslikati na katero koli zvrst jezika.
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Dr. Andrejka Žejn je prejela nagrado Slovenskega društva za primerjalno književnost "Priznanje Antona Ocvirka" za leti 2021-2022 (nagrado podeljujejo bienalno). Priznanje je prejela za svojo knjigo Izhodišča slovenske pripovedne proze. Dvestoletna tradicija slovenske pripovedne proze: od sredine 17. do sredine 19. stoletja, ki je izšla leta 2021 pri Založbi ZRC. Znanstvena monografija obravnava razvoj sistema slovenske pripovedne literature, ki ga je do izida prve slovenske izvirne pripovedi, besedila Janeza Ciglerja Sreča v nesreči iz leta 1836, zapolnjevala predvsem prevodna literatura. Knjiga upošteva tako klasične literarnovedne raziskave kakor novejše kvantitativne metode, s tem pa slovenistiki postavlja nova raziskovalna vprašanja. Knjiga ugotavlja, kako je v eni od ključnih točk razvoja sistema slovenske pripovedne literature Sreča v nesreči kot t. i. prevod brez izvirnika sprožila vstop izvirne pripovedne proze v središče sistema in s tem dobila status kanoniziranega besedila. Z računalniško podprto tekstnokritično analizo izdaj Sreče v nesreči knjiga pokaže, kako se je spreminjala in ustalila današnja verzija besedila.
Inštitut za slovensko narodopisje
Dr. Saša Babič s sodelavci je v okviru raziskovalnega projekta Tradicionalne paremiološke enote v dialogu s sodobno rabo (ARRS 2020–2023) na repozitoriju Clarin.si objavila Zbirko slovenskih pregovorov.
Povezava na vzorčno stran:
V Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU od začetka njegovega delovanja nastajajo tudi temeljne zbirke slovstvenega folklornega gradiva. Njihova ureditev in objave so bile načrtovane med glavnimi nalogami. Med njimi je tudi zbirka slovenskih pregovorov. Pri delu za raziskovalni projekt pod vodstvom dr. Saše Babič je naposled urejena skladno s sodobnimi standardi jezikovnih virov in na platformi Clarin.si dostopna za raziskovanje in objave.
Dosežek predlagamo, ker je objava zbirke nastala v s sodelovanju med folkloristiko in digitalno humanistiko, kar je v slovenski folkloristiki prvi primer takšnega sodelovanja, ki krepi metodološko raven folklorističnih raziskav ter se s tem približuje tudi sodobnim mednarodnim raziskovalnim usmeritvam. Zbirka bogati jezikovne korpuse, pomembne za jezikoslovce, ter omogoča raznovrstne analize (npr. semiotične, etnoloingvstične), namenjene zemljevidenju nazorov, vrednot, obzorja oz. poznavanju in razumevanju kulturnega okolja (npr. stereotipi, zdravorazumske presoje, izkušnje itn.).
Ob tem lahko omenimo še izdaji namizne igre Pregovorni spomin in Pregovorni spomin 2 (Babič, Meterc, 2021, 2022), ki nima le popularizacijskega, marveč tudi izobraževalni namen.
