Raziskovalna sfera: Znanost naj bo sestavni del okrevanja po koronski krizi
Datum objave: 01. april 2021Epidemija covida-19 je pokazala, da so za normalno in krizno delovanje družb pomembni javni sistemi, kot so znanost, raziskave, visoko šolstvo in zdravstvo. Odziv znanstvenikov na epidemijo covida-19 je v svetu in tudi v Sloveniji pokazal na vlogo in pomen znanosti pri ustreznem odzivanju – tako pri razvoju strategij za spremljanje in zajezitev epidemije kot tudi zdravljenja posledic in okrevanja vseh segmentov družbe.
Kriza, kakršna je tudi epidemija covida-19, zahteva ustrezna ukrepanja in ta morajo biti strokovna ter podprta z znanstvenimi dognanji. Slovenija se bo na podobne krize, kot je trenutna, lahko ustrezno odzvala le, če se bo vzpostavila kot družba znanja. Po letih nerazumnega krčenja sredstev za znanost v Sloveniji, se je na nekaterih področjih stik z vodilnimi na posameznih raziskovalnih področjih skrhal, mestoma celo prekinil, česar si kot razvita družba sredi Evrope ne moremo privoščiti. Prehitele so nas države območja EU-13, ki smo jim bili včasih za zgled. Slovenija pada na lestvicah inovativnosti in konkurenčnosti, v strukturi gospodarstva imamo malo visokotehnoloških podjetij, slovensko gospodarstvo pa potrebuje zvišanje produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega. Za delo v akademskih inštitucijah in slovenskih visokotehnoloških podjetjih izgubljamo mlade strokovnjake, ki zaradi slabih razmer iščejo delo v tujini ali iščejo druge karierne možnosti.
Evropska komisija je v aktualnem načrtu za izhod iz krize zaradi epidemije covida-19 postavila znanstvena dognanja in javno zdravje v središče izhodne strategije. Znanost, raziskave in inovacije bodo pomembne tudi pri ponovnem zagonu gospodarstva in umeščanju slovenskih podjetij na globalni trg, posodobitvi proizvodnih sistemov in procesov ter demokratično pravnem urejanju odnosov v družbi. Ustrezno usposobljeni kadri in kapacitete na javnih raziskovalnih organizacijah bodo pomembni za zagotavljanje slovenske samooskrbe na različnih nivojih. Programi okrevanja so enkratna priložnost, da znanosti, ki lahko k okrevanju pripomore največ, omogočimo, da prispeva, kar se od nje tudi pričakuje. In to velja tudi za čase, ko nismo soočeni z eksistenčnimi grožnjami. Glede na to vas prosimo in pozivamo, da ne razmišljate samo o ohranitvi osnovnih jeder znanosti na Slovenskem, temveč da se po zgledu pogumnih državnikov povojne Evrope odločite za odločno podporo znanstveno-raziskovalni dejavnosti. V svetu, ki ga pri življenju vzdržuje samo novo znanje, hitro prilagajanje izzivom okolice in poznavanje strategij za preživetje, so kritični, prilagodljivi, smeli in prodorni centri znanja predpogoj za razvoj vseh drugih dejavnosti.
Vladi Republike Slovenije zato predlagamo, da v okviru nacionalnih in evropskih sredstev, ki jih ima Slovenija na razpolago, zagotovi ustrezno podporo na naslednjih področjih:
1. Reformni mehanizmi so izpostavljeni že v samem Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO). Ker so dobro zamišljeni, podpiramo njihovo izvedbo, obenem pa opozarjamo na to, da je treba čim prej sprejeti krovna dokumenta, tj. Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti ter Raziskovalno inovacijsko strategijo za obdobje 2021–2030.
2. Razvoja znanosti, gospodarstva in slovenske družbe ne bo brez ustrezno podprte raziskovalne infrastrukture. Ključni izziv nadaljnjega slovenskega razvoja je odsotnost sredstev za investicije v slovenske raziskovalne inštitucije. Nekatere raziskovalke in raziskovalci delajo v povsem neprimernih pogojih, med drugim tudi v zabojnikih. Vsaj sedem javnih raziskovalnih zavodov potrebuje znatna vlaganja v stavbe in raziskovalno opremo (npr. Biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo, Center za nove tehnologije na IJS, novi Kemijski inštitut, novi Kmetijski inštitut, Laboratorij inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, Zeleni paviljon ZRC SAZU, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije). Vlaganja so potrebna tudi v energetsko in protipotresno prenovo objektov. Raziskovalna infrastruktura vključuje tudi vzpostavitev vrhunske raziskovalne opreme v skladu z nacionalnim Načrtom razvoja raziskovalne infrastrukture in potrebami slovenskega gospodarstva. Potrebna je tudi digitalizacija slovenskih raziskovalnih organizacij. Moderna raziskovalna infrastruktura bo zaustavila beg možganov in privabila odlične strokovnjake iz tujine.
3. Odlične znanosti ne more biti brez ustreznih podpornih dejavnosti. Treba je vzpostaviti načrt ustreznih vlaganj v mehanizme povezovanja akademskih inštitucij, sodelovanja akademskih ustanov in neposrednih uporabnikov znanja, medresorsko podporo prenosa novega znanja iz akademskega v industrijsko okolje ter dolgoročna ureditev statusa projektnih pisarn in pisarn za prenos znanja kot ključnih podpornih dejavnosti raziskovalnih organizacij. Zagotovi naj se ustrezna podpora dostopu do znanstvene literature.
4. Posebno pozornost moramo posvetiti ustreznemu razvoju kadrov. Podpira naj se predvsem odlične slovenske znanstvenice in znanstvenike, raziskovalne skupine in inštitucije. Ustrezno naj se podpira raziskovalke in raziskovalce na vseh stopnjah kariernega razvoja, s poudarkom na razvoju znanstvenic in znanstvenikov na začetku kariere s poudarkom na podpiranju odličnosti. Okrepijo naj se mehanizmi, kot so npr. raziskovalci na začetku kariere, mehanizmi pečata odličnosti za evropske projekte, mehanizmi za vračanje slovenskih znanstvenikov iz tujine, mehanizmi za povečanje internacionalizacije slovenske znanosti in visokega šolstva, ipd.
5. Podpora prenosu znanja in povezavi akademskih ustanov z gospodarstvom. Vzpostavijo naj se mehanizmi za podporo ustanavljanja in razvoja visokotehnoloških odcepljenih podjetij, ki izvirajo iz akademske sfere. V skladu s predlogi Razvojnega zavezništva za vzdržen razvoj Slovenije (ki so ga sklenili Rektorska konferenca, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije) naj se vzpostavijo naslednji podporni mehanizmi, ki bodo omogočili nadaljnji razvoj gospodarstva:
oprostitev plačila davka na dodano vrednost za nakupe raziskovalne opreme in reagentov, potrebnih za raziskave;
ustrezne strukturne spremembe z ustanovitvijo ministrstva, ki bo pokrivalo resorje visokega šolstva, znanosti, raziskav, inovacij in tehnologije, in ustanovitvijo javne agencije, ki bo združevala raziskovanje in inovacije ter obenem skrbela za prenos znanja v gospodarstvo;
izboljšanje infrastrukture na univerzah in javnih raziskovalnih zavodih s povečanjem vlaganj v stavbe, opremo laboratorijev in digitalizacijo;
uvedba raziskovalnega vavčerja – sofinanciranje manjših raziskovalnih projektov in raziskovalcev v gospodarstvu, ki potekajo v sodelovanju z razvojno-raziskovalnimi organizacijami (RRO);
obuditev programa Mladi raziskovalci iz gospodarstva, ki delujejo na reševanju aplikativnih projektov v gospodarstvu s podporo temeljnih raziskav, ki se izvajajo na javnih raziskovalnih organizacijah;
okrepitev Strategije pametne specializacije (in SRIP) in podpora projektom na področju nacionalnih prioritet – finančna podpora v večjem obsegu;
sofinanciranje centrov odličnosti, pilotnih centrov in demonstracijskih objektov, povezovanje RRO in gospodarstva;
uvedba davčnih olajšav za zaposlovanje magistrov in doktorjev znanosti na začetku kariere, predvsem v SME sektorju;
ohranitev in debirokratizacija načina uveljavljanja davčnih olajšav za raziskave in razvoj v podjetjih.
Naj poudarimo, da zeleni prehod in digitalna preobrazba, dva pomembna evropska cilja, temeljita na usklajeni akciji strokovne in politične javnosti na vseh ravneh. Pri teh reformah morajo sodelovati vsi, od raziskovalcev, ki so aktivni na najnižjih nivojih tehnološke pripravljenosti novih idej, do inženirjev v podjetjih, ki na visokem nivoju tehnološke pripravljenosti uvajajo nove ideje v industrijsko proizvodnjo. Izkušnje so pokazale, da odločilni razvojni preskok v Sloveniji ne more temeljiti le na kupovanju v tujini razvite opreme, npr. telekomunikacijskih naprav in sistemov nove generacije, temveč v spektru aktivnosti, ki zajema tudi vzpostavljanje novih izobraževalnih programov na vseh nivojih šolanja, odpiranje novih raziskovalnih programov, financiranje raziskovalnih projektov s področij novih tehnologij, predvsem pa skrb za učinkovito pretakanje strokovnjakov iz teh področij iz akademskega v industrijsko okolje, med drugim tudi z brisanjem mej med obema okoljema.
V Sloveniji si ne moremo privoščiti, da ne bi bili sposobni zaznati in razumeti kompleksnosti težav, ki jih predstavlja sodobna družba, tehnološki napredek in morebitne zdravstvene krize. Niti za trenutek si ne moremo dovoliti, da ne bi bili tudi sami sposobni narediti najnujnejše za osnovno delovanje družbenih in logističnih sistemov.
Za to potrebujemo raziskovalke in raziskovalce vseh raziskovalnih področjih – od tehnike in naravoslovja do humanistike in družboslovja.
Naredimo ta ključni korak k družbi znanja in podprimo slovensko znanost in visoko šolstvo.
Direktorji raziskovalnih zavodov, člani KOsRIS:
ARNES Akademska in raziskovalna mreža Slovenije
mag. Marko Bonač
Geološki zavod Slovenije
dr. Miloš Bavec
Gozdarski inštitut Slovenije
dr. Primož Simončič
Institut Jožef Stefan
dr. Boštjan Zalar
Inštitut informacijskih znanosti
dr. Aleš Bošnjak
Inštitut za civilizacijo in kulturo
dr. Alja Brglez
Inštitut za ekonomska raziskovanja
dr. Boris Majcen
Inštitut za hidravlične raziskave
dr. Tanja Prešeren
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
dr. Bojan Cizej
Inštitut za kovinske materiale in tehnologije
dr. Matjaž Godec
Inštitut za kriminologijo
dr. Aleš Završnik
Inštitut za narodnostna vprašanja
dr. Sonja Novak Lukanovič
Inštitut za novejšo zgodovino
dr. Andrej Pančur
Kemijski inštitut
dr. Gregor Anderluh
Kmetijski inštitut Slovenije
dr. Andrej Simončič
Mirovni inštitut
dr. Iztok Šori
Nacionalni inštitut za biologijo
dr. Maja Ravnikar
Pedagoški inštitut
dr. Igor Ž. Žagar
Urbanistični inštitut Republike Slovenije
dr. Igor Bizjak
Zavod za gradbeništvo Slovenije
dr. Aleš Žnidarič
Znanstveno raziskovalno središče Koper
dr. Rado Pišot
ZRC SAZU
dr. Oto Luthar
S spoštovanjem, v imenu vseh članov KOsRIS,
Prof. dr. Gregor Anderluh, predsednik KOsRIS
