Osnovni podatki
Datum objave:
6. oktober 2017
Opis

Spoštovane in spoštovani!

V sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in Slovensko-švedskim društvom vas 17. oktobra 2017 vabimo na odprti simpozij z naslovom Protestantska etika: naslednjih 500 let.

Uvodna razmišljanja bodo prispevali evangeličanski škof, gospod Geza Filo, sociolog prof. dr. Frane Adam, slavist prof. dr. Kozma Ahačič, evangeličanski duhovnik gospod Leon Novak in prof. dr. Oto Luthar.

Po uvodnem simpozijskem delu, ki se bo začel ob 10. uri v Prešernovi dvorani SAZU na Novem trgu 4, bo srečanje organizirano kot pogovor o pomenu protestantske etike danes.

Prijazno vabljeni!

PROLOG

Pred 500 leti je avguštinec Martin Luther alias Martin Luder, profesor teologije na wittenberški univerzi, na vrata lokalne cerkve, ki so služila tudi kot oglasna deska univerze, pripel predlog za razpravo o izbranih teoloških vsebinah. To dejanje se samo po sebi ni v ničemer razlikovalo od običajne prakse, prav tako ni bilo neobičajno tudi mesto objave, saj so enako ravnali profesorji na drugih univerzah. Neobičajno je to, da avtor kopije objave ni poslal samo svojim kolegom na drugih univerzah, temveč tudi različnim lokalnim in regionalnim oblastnikom ter cerkvenim dostojanstvenikom.

Predvsem pa je bila neobičajna vsebina, čeprav je na potek avtorjevega življenja odločilno vplivala šele dve leti kasneje, ko naj bi na podlagi vrste razprav s kolegi in posvetnimi ter cerkvenimi dostojanstveniki Luther v celoti dojel in zavrgel koncept zveličanja.

Dejstvo, da so v zgodnjem novem veku za obvestila (in univerzitetne objave) uporabljali (tudi) cerkvena vrata, je skupaj z dejstvom, da je svoje razmišljanje organiziral v 95 točk, sicer zapisano v vseh zgodovinskih učbenikih, za kasnejše dogajanje in razvoj velikega dela Evrope ni pretirano pomembno. Pomembna je bila vsebina in pomembna sta bila jezik in stil zapisa. Predvsem pa so bile pomembne posledice razprave, ki se je razvnela, verski spopadi in vojne, ki so sledili, in končno, pomembna je bila postopna  sprememba razumevanja božjega nauka. Protestantizem je namreč za vedno spremenil odnos do Boga in s tem tudi odnos med ljudmi. Kolektivno je v posameznih situacijah in okoljih postopoma zamenjalo individualno, kar je odločilno vplivalo na razumevanje lokalne, regionalne in od srede 19. stoletja naprej tudi nacionalne skupnosti.

Navidez majhne spremembe, kot je postopna zamenjava javnega branja z zasebnim prebiranjem (tudi Svetega pisma), in posledično razmah izobraževanja so sovpadale z revolucionarnimi spremembami v obdelovanju zemlje, trgovini, prometu ..., kar je odločilno vplivalo na razmah izobraževanja in oblikovanje tega, čemur danes pravimo zgodnji kapitalizem.

Čeprav poldnevni seminar/simpozij ne more zaobjeti vseh sprememb, ki jih je sprožila in omogočila reformacija, in čeprav še tako poglobljena razprava ne more skicirati niti polovice prelomnih procesov, bodo uvodni razpravljavci vendarle poslušali opozoriti na odločilne spremembe, ki so v času med začetkom 16. in koncem 18. stoletja prispevale k dokončnemu preoblikovanju družbene pogodbe. Slednje bo skušal podrobneje predstaviti Oto Luthar. Frane Adam in Kozma Ahačič se bosta posvetila premenam v jeziku in družbi, škof Geza Filo se bo osredotočil na teološka in cerkvena vprašanja, evangeličanski duhovnik Leon Novak pa bo na podlagi izbranih gospodarskih iniciativ v Prekmurju in Nemčiji ugotavljal, v kolikšni meri se (če se) protestantska etika zrcali v podjetniški kulturi manjših gospodarskih družb na severovzhodu Slovenije.

Oktobrska revolucija 1917-2017 / Razstava na ogled do 27.12. 2017

27. 11. 2017 ob 9:00 • Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Več >>

Koncert Katice

22. 12. 2017 ob 19:00 • Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Več >>

Kar tresla se je od lepote / Predstavitev knjige

23. 1. 2018 ob 19:00 • Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

Več >>

9. Grošljev simpozij

Korupcija v starem in srednjem veku

6. 3. 2018 ob 16:30 • Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Več >>