Z Alternatorjem na dopust
V dneh tik pred poletnim zatišjem, znanim tudi kot "čas kislih kumaric", je izšla tematska številka revije Alternator, ki bo, verjamemo, potešila lakoto po znanosti in z njo povezanih temah tudi v tednih, ko bo vesti o raziskovalnih dosežkih v medijih manj. Kot je povedala urednica, dr. Anja Skapin Subanović, bi tematsko številko najbolje opisali s temle citatom Zofke Kveder: »Svet ni tako lep in rožast, in prav nič nam ne škodi, če vemo, kak je v resnici.«
Citat Zofke Kveder, ki je umrla pred natanko stot leti, je izhodiščni moto prve tiskane tematske številke revije Alternator. V primežu tehnološkega pospeševanja, ekološkega razkroja in – milo rečeno – političnih nemirov se zdi, da smo trčili ob zid. Vse se odvija tako intenzivno, da nimamo več časa zadihati, nad nas pa se spušča dimna zavesa, ki nam onemogoča razmišljanje o resničnih vzrokih naših zablod. Edini način, da izstopimo iz te otopelosti, je zavesten kognitivni rez. Zato je Alternator – sicer spletna revija, kjer raziskovalci pišejo v poljudnoznanstvenem do strokovno berljivem slogu – tokrat izšel kot tiskana, strogo kurirana celota, ki služi kot preživetveni paket.
Na vprašanja, ali bo človeštvo preživelo, kako občutimo življenje tik pred domnevnim koncem in kaj pravzaprav pomeni preživetje človeštva, odgovarjajo raziskovalci in raziskovalke z različnih področij: od filozofije, antropologije, biologije, sociologije, psihiatrije ... do arheologije in literarne teorije. Dr. Peter Klepec nam oriše vzdušje življenja v nočni mori; dr. Kristina Radomirović Maček popisuje, kdo ali kaj je človeštvo v različnih obdobjih čakalo na koncu sveta – od ribe Faronike do Antikrista; dr. Zarja Muršič razodeva, da nekateri kiti živijo tudi do dvesto let in iz tega izpelje nujen nauk za človeštvo; dr. Lilijana Šprah razkriva, kako pogosti so v današnjem času občutki tesnobe in kdaj so vendarle lahko koristni; dr. Izar Lunaček razglablja o tem, zakaj nas UI nikdar ne bo mogla iskreno nasmejati in kaj je na humorju tako (gnusno) človeškega; dr. Janez Vrečko razkriva novo plat (ne)Srečka Kosovela; dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik pa se sprašuje, ali bo prej konec smeti ali kapitalizma.
Posebna številka Alternatorja je posebna tudi v tem, da je opremljena z ilustracijami akademske slikarke Milanke Fabjančič, ki je brez pomisleka sprejela težavno nalogo, kako ilustrirati znanost – s tem pa potrdila nujnost dialoga znanosti in umetnosti. Njene ilustracije so bile tudi na ogled v Atriju ZRC na pop-up razstavi Vse moje katastrofe, otvoritev pa je bila prva v vrsti prireditev, ki spremljajo izid tematske številke Alternatorja. Sledil je tematski pub kviz v kavarni Kazina Jazz Club v Ljubljani, katerega tema so bili – le kaj drugega – konci sveta, katastrofe in (ne)preživetje človeštva v vseh pojavnostih. Med seboj so se pomerili predstavniki različnih raziskovalnih ustanov. Reprizo pripravljamo jeseni v Knjigarni kavarni Maks v Novi Gorici – in to prav na 11. septembra, enega tistih datumov, ki jih v novejšem času pomnimo kot globalni konec sveta.
Alternator je po ceni 7 evrov naprodaj v Azilu, v Maksu in drugih bolje založenih knjigarnah, seveda pa tudi na spletu.