Osnovni podatki
Trajanje:
10. avgust 2019–31. julij 2021
Šifra:
Z6-1881
Opis

Glavni cilj projekta, ki se osredotoča na raziskovanje, kako so otroštva konstruirana v različnih kulturnih kontekstih ter političnih in družbeno-ekonomskih okoliščinah, je na novo premisliti konceptualizacijo dela, prostega časa in otroštva. Na osnovi empirične raziskave bodo izsledki raziskave predstavili poglobljeno razumevanje o vsakdanjih dejavnostih otrok v kontekstu dela in prostega časa ter analizo, kako se znotraj različnih kulturnih kontekstov (urbano vs. ruralno), političnih in družbeno-ekonomskih okoliščin delo, prosti čas in otroštvo različno konceptualizirajo. Raziskovalni projekt bo prikazal, kako so se konceptualizacije dela in prostega časa v diskurzu o otroštvu spreminjale na Slovenskem skozi različna časovna obdobja, ter analiziral kako so vsakdanja življenja otrok umeščena znotraj trenutnega postsocialističnega neoliberalnega ekonomskega sistema.

Štiri glavna vprašanja, na katera namerava projekt odgovoriti so: 1.) Kako lahko razumevanje spreminjajočih se konceptualizacij dela in prostega časa v diskurzu o otroštvu razkrije specifično produkcijo otroka v zgodovinskem kontekstu (npr. otrok socializma, otrok kot neoliberalni subjekt); 2.) Kako se specifične konceptualizacije dela in prostega časa nanašajo na različna kulturna ozadja (urbano vs. ruralno) in različne politične in družbeno-ekonomske okoliščine, ter kako se te različne konceptualizacije odražajo v vsakdanjem življenju otrok; 3.) Kako lahko raziskava, ki vključuje perspektive otrok o delu in prostem času prispeva k novemu razumevanju strategij, skozi katere otroci ustvarjajo pomene ter širše konceptualizacije dela in prostega časa; 4.) Kako lahko na novo premislimo konceptualizacijo dela, prostega časa in otroštva na podlagi raziskave, ki analizira, kako so otroštva konstruirana v različnih kulturnih kontekstih (urbano vs. ruralno), v različnih političnih in družbeno-ekonomskih okoliščinah, ter hkrati vključuje analizo, kako otroci sami ustvarjajo pomene skozi vsakodnevne dejavnosti, ki vključujejo delo in prosti čas?

Faze projekta

DP1: Projektni menedžment (mesec 1 – 24)

DP2: Zgodovinska perspektiva (mesec 1 -2): raziskava zgodovinske dimenzije spreminjajočih se konceptualizacij dela, prostega časa in otroštva. Kritična diskurzivna analiza podatkov (arhivskih virov, dokumentacije, publikacij in spletnih virov) bo omogočila bolje razumeti kako je bilo delo, prosti čas in otroštvo konceptualizirano v preteklosti ter kako se konceptualizira pod vplivom trenutne neoliberalne globalne ekonomije.

DP3: Perspektive staršev in starih staršev (mesec 3 -5): polstrukturirani intervjuji s starši, in kadar bo to mogoče, tudi s starimi starši.

DP4: Perspektive otrok (mesec 6 – 12): participativne vizualne metode in opazovanje s soudeležbo z otroki.

DP5: Sinteza izsledkov raziskave in teoretizacija (mesec 11 – 24): analiza empiričnih izsledkov raziskave, pregled literature, sinteza raziskovalnih izsledkov in izdelava teoretičnega okvirja, ki bo ponudil bolj celostno razumevanje vsakdanjih dejavnosti otrok ter bo vključeval tako perspektive otrok kot odraslih, pa tudi analizo kulturnega ozadja ter političnih in družbeno-ekonomskih okoliščin, ki vplivajo na konceptualizacijo dela, prostega časa in otroštva.

DP6: Diseminacija (mesec 13 - 24): Diseminacija vključuje gostujoča predavanja, seminarje, udeležbo na mednarodnih konferencah ter pisanje izvirnih znanstvenih člankov. Poleg tega vključuje sporočanje rezultatov raziskav širši javnosti s skupno fotografsko raziskavo, pisanjem za dnevne časopise in starševske revije ter zapiskov na blogu.

Rezultati

2019: Otroštvo nekoč in danes. Pogled: oglasna priloga za starše, sep. 2019, str. 34-35. otrostvo_nekoc_in_danes.pdf

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Raziskovalna področja

Kulturna antropologija, etnologija S220 

Ključne besede

otroštvo • delo • prosti čas • participativne vizualne metode