Opis

Projekt je zasnovan kot sodelovalna in primerjalna čezmejna raziskava o vlogi nedavno ustanovljenih zavarovanih območij – Krajinskega parka Goričko in Narodnega parka Őrség – ob slovensko-madžarski meji. Parka obsegata območja, ki jih je na obrobju razvoj zaobšel, vendar sta zdaj obravnavana kot idilična pokrajina z bogato kulturno zgodovino in izjemno biološko raznovrstnostjo ter potencialom, da postaneta središče vzdržnega regionalnega razvoja. Skupina slovenskih in madžarskih raziskovalcev bo etnografsko raziskala pomen obeh parkov ob meji, ki se je v preteklosti korenito spreminjala in je po pridružitvi obeh držav Evropski uniji in vključitvi v šengensko območje postala odprtejša kakor kadar koli prej. Vlogo obeh parkov v dnevnem življenju bo raziskala z vidika kulturnih praks in družbenih akterjev. Raziskava temelji na ozadju specifičnih gospodarskih, kulturnih, zgodovinskih in političnih okoliščin in upoštevanju premikanja mej. Usmerjajo jo štirje glavni cilji:

1. Izpeljava etnografsko zasnovane historične analize obmejnega območja s pozornostjo na vlogo spreminjajoče se meje , kakor ta opredeljuje družbeno in demografsko pokrajino z vidika sprememb državnih sistemov, etničnih/manjšinskih skupnosti, čezmejnih povezav, selitvenih praks, strategij upravljanja z viri in preživetvenih strategij. Gre za zaris zgodovine parkov, podobnosti in razlik v njunem formalnem položaju in organizaciji upravljanja naravne in kulturne dediščine, razmerij do akterjev, ki živijo v ali blizu parka (vključno z razvojnimi organizacijami).

2. Etnografska analiza kulturne in naravne dediščine – režimi, prakse, rabe, percepcije, tj. ekonomskih, socialnih in simbolnih praks in fenomenov, tako tradicijskih (kmetijstvo, obrti) in sodobnih (vzdržni turizem, znamčenje) z vidika vloge in vplivov novih mej. Pri tem bodo upoštevane pomembne spremembe, ki so vplivale na meje (tranzicijski proces, evropska integracija, šengensko območje).

3. Določitev in mapiranje pomembnih družbenih akterjev na obmejnem območju z vidika obeh parkov (družbeni akterji, ustanove, organizacije, podjetja). To vključuje tudi institucionalno analizo administrativnega upravljanja parkov in skupne interese, vrednote in prakse akterjev – tako na državni in čezmejni ravni –, ki bi lahko spodbujali stike in sodelovanje. Preučena bodo polja komunikacije (sporne prakse in dialog) med akterji v parku (lokalnimi, regionalnimi, državnimi, čezmejnimi, naddržavnimi). Raziskane bodo podobnosti in razlike med okoliščinami na obeh straneh meje.

4. Analiza dinamike med obrobjem in središči na čezmejnem območju vključuje preučitev in opredelitev učinkov premikanja in prepustnosti mej, posebej v razmerju med središči in obrobjem. Ustvarjanje središčnosti in obrobnosti razumemo kot vzajemen družbeni proces, ki vključuje lokalne in zunajlokalne družbene in institucionalne akterje. Na podlagi historičnega pregleda premikanja mej in ustvarjanja obrobnosti se projekt osredinja na načine, kako so spremembe po hladni vojni, posebej z evropsko integracijo, preoblikovale razmerja med središči in obrobji.

Znanstveno srečanje slovenske in madžarske skupine raziskovalcev od 18. 9. do 20. 9. 2017 (Grad Goričko (SI), Monošter (H), Oerseg (H): goricko_september_2017.docx

Vodilni partner

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Raziskovalna področja

Narodopisje H400 • Razvojno sodelovanje S195 • Kulturna antropologija, etnologija S220 

Ključne besede

varovano območje • meje • dediščina • trajnostni razvoj • preživetvene strategije • EU • Slovenija • Madžarska • Krajinski park Goričko • Narodni park Örszég