Skip to main content

Podatkovna zbirka (PZSBL) in Arhiv Slovenskega biografskega leksikona (ASBL)





Opis zbirke

Za celovito upravljanje s podatki, vezanimi na različne vidike priprave in upravljanja projektov SBL, smo v 2023 vzpostavili PZSBL, ki je nadomestila Slovensko biografsko podatkovno zbirko. Ta omogoča vodenje podatkov o gradivu v mapah Arhiva SBL (ASBL), hrambo digitaliziranega primarnega gradiva ASBL in sprotnega gradiva, ki nastaja v uredništvu Novega Slovenskega biografskega leksikona (NSBL).



Vsebina

Arhiv Slovenskega biografskega leksikona (SBL-a) je začel neformalno delovati že pred letom 1925, ko je izšel prvi zvezek leksikona. V želji, da bi leksikalni članki temeljili na najnovejših podatkih, se je uredništvo odločilo pošiljati vprašalne pole še živečim ustvarjalcem. Vprašalne pole in gradivo, ki so ga o posameznih osebnostih zbrali pisci člankov za leksikon, so bili temelj arhiva, ki deluje že 100 let. Zakladnica pisanih, tiskanih, fotografskih ali kako drugače zapisanih dokumentov o slovenskih in s slovenstvom povezanih neslovenskih osebnostih, ki so dejavno posegli v naš politični, kulturni, znanstveni, gospodarski in še kakšen razvoj, vsebuje ok. 22.000 map (osebnih in družinskih fondov). 
 
Projekt NSBL je s PZSBL dobil bistveno orodje za ažurno vodenje novih biografskih podatkov, zaznanih v raznovrstnem gradivu. Te podatke je zdaj mogoče ustrezno voditi glede na izvor in morebitne spremembe. S tem postaja relevanten in centraliziran vir preverjenih podatkov, ki se ponekod napačno pojavljajo v več predhodnih relevantnih virih. 
 
Vseskozi poteka zbiranje in dopolnjevanje informacij o osebnostih, pomembnih za slovenski prostor. Zbirka je do konca leta 2024 narasla za več kot 3.800 dodatnih zapisov ter zajema skupno okoli 68.300 oseb in družin (brez podvajanj oz. variantnih zapisov z vodilkami pod različnimi imenskimi iztočnicami, skupaj z njimi pa 70.090). Seznam se neprestano tudi kvalitativno izpopolnjuje z novimi podatki in popravki obstoječih imen in zapisov ter osnovnih osebnih podatkov iz različnih, predvsem spletnih virov, večinoma s (pravilnimi) datumi rojstva in pogosto tudi zabeležbami smrti, ki se dopolnjujejo s sprotnim spremljanjem objav podatkov v različnih tiskanih in spletnih medijih. Obenem s tem poteka vzajemno usklajevanje in popravljanje podatkov v obstoječih spletnih biografskih virih.