JANEZ CIGLER: ŽIVLJENJE IN DELO V LUČI ARHIVSKIH VIROV

Predavanje bo predstavilo kritični pretres in dopolnitev biografije ter osvetlitev literarnega ustvarjanja Janeza Ciglerja (1792–1869), avtorja prve slovenske izvirne pripovedi. Arhivski dokumenti med drugim razkrivajo, da je bil Cigler zaradi znanja italijanščine kot edini kandidat postavljen za kurata v kaznilnici na Ljubljanskem gradu, in čeprav se je od njega pričakovalo, da bo pridobival podatke o delovanju italijanskih političnih zapornikov, se je nazadnje sam znašel pod drobnogledom in nadzorom uprave, ravno v času, ko se je dunajski cenzuri izpostavil kot predsednik družbe za izdajanje časopisa Slavinja. Po umiritvi razmer na gradu po letu 1825 Ciglerju nekaj let ni uspelo zamenjati »ne najbolj prijetne službe«. V tem času je med drugim neuspešno kandidiral za mesto licejskega bibliotekarja. Službovanje v Višnji Gori od leta 1832 je bilo plodno za Ciglerjevo literarno ustvarjalnost (Sreča v nesreči, 1836), s katero je zopet trčil ob zahteve cenzure. Njegovi kasnejši pripovedi pa je mogoče razumeti tudi v kontekstu njegovega delovanja v šolstvu v Višnji Gori.

Predavala bo

DR. ANDREJKA ŽEJN

Diplomirala je iz primerjalne književnosti in slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času podoktorskega študija na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete je sodelovala pri projektu koroške narečne leksike na Inštitutu za slavistiko na Univerzi v Gradcu. Od leta 2015 je zaposlena na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Področja njenih raziskav so jezikoslovna in vsebinska vprašanja prozne rokopisne produkcije 18. in 19. stoletja ter izhodišča slovenske pripovedne proze. Metodološko v svoje raziskave vključuje metode digitalne humanistike. Leta 2024 je v njenem uredništvu izšla prva knjiga Zbranih del Janeza Ciglerja. Za doktorat iz leksike v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem je prejela drugo nagrado na natečaju za naloge s področja Slovencev v zamejstvu in po svetu, za monografijo Izhodišča slovenske pripovedne proze. Dvestoletna tradicija slovenske pripovedne proze: od sredine 17. do sredine 19. stoletja pa priznanje Antona Ocvirka.

Predavanje bo
v četrtek, 14. novembra, ob 11. uri
v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

VLJUDNO VABLJENI!

Več o Historičnem seminarju tudi na hs.zrc-sazu.si.