19

FEB

19:00

Znanost na cesti v Atriju ZRC / Tokrat o placebu



Osnovni Podatki

19. februar 2019 ob 19:00 do 19. februar 2019 ob 20:00
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
Opis

V torek 19. februarja vas ob 19.uri prijazno vabimo v Atrij ZRC na prireditev iz vrst skupnih prireditev ZRC SAZU in projekta Znanost na cesti. Tokratnemu pogovoru je naslov Placebo: zavajanje ali zaveznik v zdravljenju. Z gostjo prof. dr. Majo Bresjanac (Medicinska fakulteta UL) se bo pogovarjala  novinarka Mojca Delač.

V vsaki terapevtski situaciji na bolnika poleg aktivnih ukrepov zdravljenja delujejo tudi sestavine psiho-socialnega konteksta. Kadar so učinki konteksta v prid izboljšanju počutja in zdravja bolnika, lahko govorimo o odzivu na placebo. Če ga tako opredelimo, odziv na placebo ni več odvisen od uporabe placeba, torej snovi ali posega brez specifične zdravilne aktivnosti. Psihološki temelji odziva na placebo vključujejo spodbujeno zavestno pričakovanje in nezavedno pogojevanje. Znanstvene raziskave zadnjih desetletij so sistematično raziskale nekatere nevralne, hormonske, imunske in druge fiziološke podstati odziva na placebo pri ljudeh in živalih in celo povezave odziva na placebo z genetskimi dejavniki. Uporaba paradigme prikritega zdravljenja je omogočila oceno učinka placeba pri izidu zdravljenja in pokazala, da je terapevtski ukrep lahko manj učinkovit, kadar ne vključuje spodbujenega odziva na placebo. Kognitivne motnje, pri katerih je zaradi okvarjene funkcijske povezanosti možganske skorje čelnih režnjev zmanjšan tudi odziv na placebo, povzročijo zmanjšano učinkovitost nekaterih zdravil. Prilagoditev terapevtskega pristopa v prid spodbude odziva na placebo lahko pomeni okrepljeno dobrobit za bolnika. Tako presonalizirana medicina poleg strokovnosti poudarja pomen empatije v terapevtskem odnosu...

 

Mara (Maja) Bresjanac je zdravnica splošne prakse z doktoratom iz nevroznanosti UL (1994). Od 1995 predava patološko fiziologijo na UL MF, nevroznanost na doktorskem programu Biomedicina in Uvod v raziskovanje 2 na drugostopenjskem interdisciplinarnem programu Kognitivna znanost. Bila je pobudnica ustanovitve SiNAPSE in njena prva predsednica (2003 – 08). Pod okriljem SiNAPSE je s sodelavci zagnala akcije kot so Teden možganov (2004), Nevroznanstveniki na kolesih in Za možgane ter ustanovitev Slovenskega sveta za možgane. Je avtorica Manifesta za možgane, na podlagi katerega je Vlada Republike Slovenije leta 2016  tretjo sredo v marcu proglasila za nacionalni Dan možganov. Bila je tudi pobudnica in večkratna organizatorica dogodkov iz serije Nevroznanost in družba.