29. Mednarodna krasoslovna šola

Datum objave: 13. junij 2022

Danes se začenja 29. mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras« z naslovom Speleologija. V organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU bo potekala od 13. do 17. junija 2022 v Postojni.

Kras in s kraškimi pojavi povezani izrazi so ene redkih besed, ki jih je slovenščina dala besedišču mnogih svetovnih jezikov. In tako krasoslovcem z vsega sveta besede karstdolinaponor ali polje danes zvenijo domače in znano. Poleg tega je kras pomemben tudi zaradi ogromnih količin vode, ki se zadržuje v podzemlju in prispeva k oskrbovanju okoli polovice prebivalstva v Sloveniji. V svetu pa je od kraških vodnih virov odvisna skoraj četrtina prebivalstva.

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v Postojni je že zaradi svoje lege v osrčju Klasičnega krasa, na območju, od koder se je vest o nenavadnih in skrivnostih kraških pojavih razširila v svet, eno najbolj prepoznavnih središč za preučevanje krasa (pozor, beseda Kras označuje slovensko pokrajino na zahodu Slovenije, kras pa vsa območja, kjer površje iz karbonatnih kamnin oblikuje voda, ki skoznje pronica). Seveda pa k mednarodni prepoznavnosti ni pripomogla le njihova lega, temveč predvsem raziskovalke in raziskovalci, ki pod okriljem inštituta delujejo.

Že od leta 1993 v Postojno vabijo stanovske kolege iz drugih držav – v drugi polovici junija namreč vsako leto prirejajo t. i. Mednarodno krasoslovno šolo. Letos bo ta po dveh letih ponovno potekala v živo v prostorih Inštituta in Kulturnega doma od 13. do 17. junija, kjer bodo kot vedno predavanja posvečena eni temi, ki je tokrat speleologija. Speleologija obravnava razvoj in značilnosti jam in jamskega okolja, življenja v jamah in njihovo razmerje s kraškim površjem. Gre za metodološko in tematsko izjemno raznoliko področje krasoslovja. Zaradi pestrosti raziskav, novih spoznanj in metodoloških pristopov so bili različni vidiki raziskav jam že tematika preteklih šol. Z izborom tematike obeležujemo tudi Mednarodno leto krasa in jam, katerega dejavnosti se bodo zaradi pandemije podaljšale tudi v leto 2022. Nova spoznanja o jamah omogočajo njihovo boljšo zaščito in so ključna za varovanje kraške naravne dediščine, tudi tiste na seznamu Unesca.

Letošnjo krasoslovno šolo prirejajo Astrid Švara, Nadja Zupan Hajna in Franci Gabrovšek, pri organizaciji in vodenju pa sodeluje velika večina sodelavcev iz Inštituta. Kot poudarjajo prireditelji, krasoslovna šola kljub svojem nazivu ni ravno šola, temveč bolj srečanje enakovrednih, lahko bi jo poimenovali tudi znanstveni simpozij. Cilj srečanja je izmenjava znanj in izkušenj s področja karakterizacije, izkoriščanja in varovanja kraških vodonosnikov. Organizatorji pričakujejo prispevke, ki bodo spodbudili razpravo o novih konceptih, raziskovalnih metodah in tehnikah, ter prikazali primere dobre prakse z drugih območij po svetu, ki predstavljajo konkretne rešitve specifičnih problemov.

Od ostalih podobnih strokovnih srečanj krasoslovcev z vsega sveta se Mednarodna krasoslovna šola razlikuje po tem, da daje velik pomen strokovnim ekskurzijam. Letos se bodo tako podali vsega skupaj na štiri ekskurzije, na dve popoldanski in dve celodnevni, na katerih bodo organizatorji predstavili rezultate svojih najnovejših speleoloških in krasoslovnih raziskav v območju ponora reke Pivke,  raziskav na območju podzemne reke Ljubljanice, prikazali in obrazložili svoje vedenje o ponorih na Planinskem polju ter udeležencem razkazali kontaktni kras Podgorskega podolja.

Mednarodne krasoslovne šole se vsako leto udeleži več kot sto ljudi, med katerimi so raziskovalci, študenti, upravljalci narodnih parkov, jamarji ipd. Letos pričakujejo okoli 100 udeležencev, ki prihajajo iz preko 20 držav.

Foto Jošt Gantar/Slovenska turistična organizacija