Javna izjava podpore Radiu Študent

Sodelavke in sodelavci ZRC SAZU izražamo zaskrbljenost ob nedavnem dogajanju, ki zadeva usodo Radia Študent, medija dolge tradicije in žive sedanjosti.

Odločitev Študentskega zbora ŠOU, da iz proračuna za leto 2021 v celoti umakne postavko za njegovo delovanje, je na eni strani le zadnji korak v dolgoletni kontinuiteti zniževanja financiranja, zaradi katerega se Radio Študent le še z velikimi napori in odrekanji ohranja nad površjem. A ker tokrat ne gre le za nadvse problematične reze, temveč za poskus dokončnega reza v eksistenco institucije, ki je v simbolnem smislu že davno prerasla raven, ko bi o njenem preživetju smela odločati vsakokratna sestava Študentskega zbora, to odločitev obsojamo kot absolutno nedopustno.

Med raziskovalkami in raziskovalci ZRC SAZU so številni nekdanji sodelavci Radia Študent – in to nikakor ni naključje. Radio je vse od svojega nastanka ponujal tvorno platformo za intelektualni razvoj, pa tudi za krepitev družbene odgovornosti, angažiranosti in kolektivnega dela, ki jih lahko razumemo kot ključne predpostavke kakovostnega raziskovalnega dela. A medtem ko pripoznanje teh kvalitet izhaja iz neposrednih osebnih izkušenj, je morda še bolj ključna tista poteza Radia Študent, ki jo je mogoče in nujno ceniti z gledišča zunanjega opazovalca. Tudi v zadnjih letih, in morda še zlasti v zadnjih letih, se je Radio Študent kljub vsem finančnim težavam vzpostavil ne le kot eden najbolj prodornih in angažiranih, temveč tudi vsebinsko najbolj kvalitetnih medijev, v katerem njegovi sodelavci na sami meji prostovoljstva uspevajo krpati luknje, ki so zaradi krčenja kadrov nastale v preostalih, tudi največjih nacionalnih medijih – tako na področju kulture, humanistike in znanosti kot na področju notranje in zunanje politike. Kot v izjavi za javnost upravičeno izpostavljata njegova uprava in uredništvo, se je njegov pomen za javno sfero navsezadnje izkazal tudi v aktualni krizi: raven poročanja o najnovejših znanstvenih dognanjih s področja epidemiologije, ki so tako bistvenega pomena tudi za naše vsakdanje ravnanje v tej kritični situaciji, je pogosto presegla raven, ki so jo dosegli številni, finančno vendarle mnogo bolj podprti mediji.

Trenutek, ko je usoda Radia Študent nejasna, je trenutek odločitve za odločevalce: v izbiri, ali s svojim ravnanjem zagotovijo nadaljnji obstoj kalilnice intelekta, družbene odgovornosti in družbenega angažmaja, ali pa sami postanejo valilnica politike, katere cilj je uveljavljanje lastnih partikularnih interesov, pozivamo k izbiri prve možnosti. In to je le prvi korak – drugi korak, ki mora slediti, je skupen razmislek o zagotovitvi stabilnega financiranja. Na srednji in dolgi rok lahko le to onemogoči skušnjave, da bi javni glas Radia Študent utišala slepota zasebne kapricioznosti.

Prof. dr. Oto Luthar

Direktor ZRC SAZU