Osnovni podatki
Datum objave:
19. junij 2019
Opis

Kam greš, tehnologija?

7. simpozij raziskovalk in raziskovalcev ZRC SAZU na začetku znanstvene poti

24.–25. oktober 2019

Dvorana Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, Ljubljana

Zdi se, da prihodnost še nikoli ni bila tako nejasna in nepredvidljiva, kot jo vidimo danes. Priča smo skokovitemu tehnološkemu razvoju s številnimi futurističnimi vizijami prihodnosti, ki se tudi zaradi vpliva popularne kulture zdijo vse bolj uresničljive. Bujnost domišljije pride na plan v distopični literaturi, serijah in filmih o umetni inteligenci, kjer razmišljujoči zavzemajo različna stališča in tako vplivajo na konstrukcijo realnosti v širšem družbenem prostoru. Napovedi so precej različne, ponekod optimistično navdihujoče in spet drugje pesimistično mračne – morda nas bo umetna inteligenca nepovratno prehitela in se vsak dan razvijala z eksponentno močjo. V tem miselnem toku smo verjetno že vsi slišali scenarij, da bo umetna inteligenca celo prevzela nadzor nad človekom.

Strahovi pred prihodnostjo seveda niso nekaj novega. Določeno nelagodje naj bi povzročila že uvedba pisave kot prve posrednice med človekovo idejo in mehanskim svetom. Zapis takrat postane vir informacij in nenadoma človek v izmenjavi sporočil ni več nujno (neposredno) potreben. Podobno se dandanes dogaja z avtomatizacijo delovnih mest in digitalizacijo v okviru industrije 4.0, ki predstavlja novo ero v industrijski proizvodnji. Obstajajo programi, ki sami pišejo članke, umetnointeligentni TV voditelji, avtonomna samovozeča vozila, razvijajo se pametna mesta ipd. Čeprav je jasno, da tehnologija (vsaj zaenkrat) ne more popolnoma nadomestiti človeškega dela, umetna inteligenca že spreminja tudi najbolj tradicionalne poklice. To postopno nadomeščanje človekove sposobnosti abstraktnega mišljenja za namen (hiper)produkcije pri ljudeh sproža različne odzive. Od skeptičnih pomislekov, o katerih je govoril Stephen Hawking, do romantiziranih idej o večnosti človeške narave, ki jo bo vedno zaznamovala edinstvena sposobnost čustvovanja in empatije.

Razmerje človeka do lastne narave in umetne inteligence ponazarja tudi vstop robotov v intimne odnose in spolnost. Kam nas bodo popeljale nepredvidljive poti umetne inteligence, robotike, navidezne resničnosti? Kakšni bodo odnosi med ljudmi s psihološkega in sociološkega vidika? Kako bodo na nas vplivale nove oblike komunikacije s pridruženimi okoljskimi spremembami, do kakšnih ugotovitev bo prišla kibernetika? Kako bomo organizirani pravno in politično, kdo bo nadzoroval avtonomno orožje? Odprta vprašanja vodijo v širše razmišljanje, kaj pomeni biti človek na začetku 21. stoletja. Človeštvo pridobiva veliko moč spreminjanja sveta, kar implicira previdnost pri uporabi tehnologije in njenih mogočih posledicah. Tehnologija narekuje ritem družbenih sprememb, na katere se bomo morali ljudje prilagoditi z novim znanjem in veščinami. Nobena tehnologija namreč ni dobra ali slaba sama po sebi – definiramo jo ljudje z našimi družbeno-političnimi odločitvami. Tako na primer video nadzor javnih površin odpira novo področje etike s ključnimi temami varstva temeljnih človekovih pravic, osebnih podatkov in sprejemanja odgovornosti za morebitne posledice prekoračenja svoboščin. Na poti iskanja sožitja s tehnološko prihodnostjo nas torej čaka smotrno postavljanje meja na več področjih.

Poleg predstavitev prispevkov mladih raziskovalcev bomo na 7. simpoziju raziskovalk in raziskovalcev ZRC SAZU na začetku znanstvene poti organizirali okrogle mize, kjer se bomo spogledovali z zgoraj omenjenimi vprašanji. Mogoči odgovori na neznane poti tehnologije so zelo različni, zato vas vabimo, da jih skupaj odstremo in pobližje spoznamo v perspektivi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

K nastopu na simpoziju ste vabljeni vsi mladi raziskovalci in raziskovalke ZRC SAZU na začetku znanstvene poti ter vsi študentje in študentke Podiplomske šole ZRC SAZU. Tema simpozija je zastavljena zelo široko in ponuja možnost različnih pristopov: predstavite lahko tehnike in tehnologije, ki jih uporabljate pri raziskovalnem delu, pokažete, s kakšnimi dilemami se srečujete pri njihovi uporabi, podate časovni oris njihovih sprememb, opredelite morebitno smer njihovega razvoja, se osredotočite na teoretske pristope, ki se ukvarjajo z vprašanjem novih tehnologij ter njihovim odnosom do znanstvene misli ipd. Če bi želeli sodelovati, nam do 1. septembra 2019 posredujte naslednje podatke: naslov prispevka, povzetek prispevka (do 250 besed) in ime vašega inštituta oz. študijskega modula Podiplomske šole. Simpozij bo potekal v angleščini in slovenščini. Prijave in morebitna vprašanja pošljite Lizi Stančič na elektronski naslov liza.stancic@zrc-sazu.si.

Organizacijski odbor simpozija

Vladarski mučenci na obrobju srednjeveške Evrope

Kijevska Rusija, Norveška in Duklja

17. 12. 2019 ob 11:00 • Mala dvorana ZRC, Novi trg 4, 2. nadstropje

Več >>

Lepota izginjanja Triglavskega ledenika - pogovor, film in razstava

17. 12. 2019 ob 17:00 • Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Več >>

Med krilatim levom in dvoglavim orlom. Plemiški naročniki in zbiralci beneških del v notranjeavstrijskih deželah

Predavanje dr. Katre Meke

18. 12. 2019 ob 18:00 • Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru (Koroška cesta 160, Maribor, predavalnica 2.13)

Več >>

Med krilatim levom in dvoglavim orlom. Plemiški naročniki in zbiralci beneških del v notranjeavstrijskih deželah

Predavanje dr. Katre Meke

18. 12. 2019 ob 18:00 • Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru (Koroška cesta 160, Maribor, predavalnica 2.13)

Več >>