Osnovni podatki
Datum objave:
26. junij 2017
Avtor:
, ,
Opis

Vabljeni k branju novih monografij Monike Deželak Trojar, Marijana Dovića in Marka Juvana z literarnega inštituta ZRC SAZU:

Monika Deželak Trojar: Janez Ludvik Schönleben (1618–1681). Oris življenja in dela. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017.

Monografija, ki je prva publikacija zbirke Apes academicae, prinaša prvo temeljno raziskavo o Janezu Ludviku Schönlebnu (1618–1681), pomembnem kranjskem zgodovinarju, pridigarju, teologu in polihistorju, ki kljub svoji veličini in pomembnosti za slovenski in širši evropski prostor še ni bil deležen celostne obravnave. Knjiga podrobno predstavlja Schönlebnovo življenjsko pot in pojasnjuje mnoge vidike njegovega življenja, ki so bili doslej neznani ali slabo poznani. Biografskemu delu sledi pregled celotnega Schönlebnovega opusa, v katerem so zbrani vsi njegovi doslej odkriti natisnjeni in rokopisni, ohranjeni in neohranjeni spisi. Zadnja vsebinska sklopa monografije se osredotočata na Schönlebnov zgodovinopisni ter govorniški in pridigarski opus. V ospredju prikaza so njegova najpomembnejša natisnjena dela z omenjenih dveh področij, upoštevano pa je tudi obsežno rokopisno gradivo. Monografija prinaša oceno Schönlebna kot zgodovinarja in pridigarja ter opozarja na pomembno prehodno vlogo (J. V. Valvasor, J. G. Dolničar, J. Svetokriški, J. Basar), ki jo je odigral na obeh področjih.

Marijan Dović: Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika. Ljubljana: LUD Literatura, 2017.

Prešeren po Prešernu ni zgolj še en prispevek k množici monografij o tem znamenitem pesniku, njegovem življenju in delu. V resnici gre za prvo knjižno študijo Prešernovega »posmrtnega življenja« v slovenskem kulturnem prostoru, ki »bere« ne le literarne tekste, temveč tudi rituale in spominska obeležja, bolj kot s samim pesnikom pa se ukvarja z njegovimi interpreti, ustoličevalci in mitografi. Natančneje, knjigo zanimajo mehanizmi kanonizacije, ki so pesnika po smrti bleščeče preobrazili v utelešenje narodove biti – nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika.

Marko Juvan: Hibridni žanri: študije o križancih izkustva, mišljenja in literature. Ljubljana: LUD Literatura, 2017.

Hibridnost je koncept, ki ga je Bahtin v svoji teoriji romana iz naravoslovne teorije vrst in jezikoslovja prenesel v literarno poetiko in teorijo kulture. Marko Juvan se v Hibridnih žanrih posveča zgledom novoveškega evropskega pisanja, v katerem se križajo logike literature, mišljenja in izkustva. Metapoezija, esej in avtobiografija so pomembne hibridne zvrsti, v katerih se singularnost literature interdiskurzivno preplete z govoricami mišljenja in zvrstmi neliterarnega beleženja izkustva. Hibridni so tudi postopki, s katerimi književnost kot nadzvrst ustvarja vtis, kot da presega mišljenje samo.

OKTOBRSKA REVOLUCIJA 1917–2017

serija dogodkov

7. 11. 2017 ob 9:00 • Univerzitetna knjižnica Maribor

Več >>

36. simpozij Obdobja posvečen rokopisom slovenskega slovstva

16. 11. 2017 ob 9:00 • Kongresni trg 12, Ljubljana (stavba UL, glavni vhod, 1. nadstropje)

Več >>

Kar tresla se je od lepote / Predstavitev knjige

16. 11. 2017 ob 18:00 • Krajevna knjižnica Železniki & Dvorana Ivana Groharja Sorica

Več >>

Novinarska konferenca Založbe ZRC

Predstavitev novih publikacij

21. 11. 2017 ob 11:00 • Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Več >>