Pes ali njegov gospodar? Znanstvena študija človeških ali pasjih koprolitov s kolišča na Starih gmajnah v Sloveniji

Osnovni Podatki

Opis

Na eneolitskem najdišču Stare gmajne v Sloveniji je bilo v letu 2007 najdenih 16 pasjih ali človeških koprolitov znotraj 15 m2 velike sonde. Ohranjeni so v z vodo prepojenem stanju ter hranjeni v hladilniku (npr. sl. 1). Primerek podobne oblike in velikosti, najden na kolišču Črnelnik, je bil v letu 2017 tudi analiziran, čigar raziskava je pokazala, da je vseboval predvsem ostanke ribjih glav (lobanjske kosti in zobe) in veliko manj rastlinskih ostankov (Velušček et al. 2018, 25-26 in Tolar & Galik 2019). Odsotnost rastlinskih makroostankov (razen posameznih semen lanu in robid) dodatno prepriča, da gre najverjetneje za pasji iztrebek.


Sl. 1: Primer vzorca a) s petimi pasjimi koproliti s kolišča Stare gmajne iz leta 2007 in b) koprolit s kolišča Črnelnik iz leta 2017.

Glavni cilj raziskovalnega projekta je interdisciplinarno analizirati vsakega od najdenih koprolitov, ugotoviti ali gre za pasji ali človeški izvor ter pridobiti raznovrstne informacije, ki nam jih tovrstne najdbe ponujajo. V bližini mesta sonde iz leta 2007 smo ponovno izkopavali, s čimer smo povečali raziskovalni prostor in nabor raziskovalnega materiala (tako arheološkega kot arheobiološkega).

Rastlinski in/ali živalski makrofosili v iztrebkih (kot tudi iz kulturne plasti) podajo informacijo o prehrani, v primeru pasjih/človeških koprolitov lahko rečemo celo o dnevni prehrani posameznika. Poleg arheobotanika zato nujno potrebujemo tudi arheozoologa, v našem primeru še zlasti specialista za ptičje in ribje kosti. V projekt zato vključujemo dva zunanja partnerja s tovrstnimi izkušnjami: Avstrijski arheološki inštitut (ÖAI) Avstrijske akademije znanosti (ÖAW) na Dunaju in Fakulteto za naravoslovne vede in matematiko Univerze v Mariboru (UM). Vodilni partner, Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je prevzel analizo sesalskih in rastlinskih ostankov ter pelodne analize. Sodelavci Avstrijskega arheološkega inštituta ÖAW analizirajo ribje in morebitne ostanke dvoživk in plazilcev. Ostanke ptičev analizirajo na Fakulteti za naravoslovne vede in matematiko UM. Prisotnost morebitnih parazitov prebavnega trakta diagnosticirajo v Franciji (Chrono-Environment laboratory z Univerze Bourgogne Franche-Comte, Besançon). Ta raziskava daje informacijo o zdravstvenem stanju osebkov kot tudi o biološkem izvoru koprolitov (pes ali človek). Dodatno se na nekaj primerih vrši tudi poskus izolacije in pomnoževanja mitohondrijske DNK (mt-DNK) ter analiza biomarkerjev. Genetske raziskave potekajo s pomočjo četrtega partnerja, Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. V okviru avstrijskega dela projekta se izvaja tudi analiza biomarkerjev, za kar je zadolžen Institute of Chemical Technologies and Analytics, Vienna University of Technology na Dunaju. Kemijske analize prisotnosti določenih biomarkerjev (kot so lipidi, steroidi, terpenoidi, ketoni idr.) v koprolitih (kot tudi v ostankih hrane iz posod) nam podajo informacijo o pretežno vegeterijanski odnosno omnivori prehrani. Interdisciplinarno raziskavo zaključujejo radiokarbonske datacije rastlinskih ali živalskih makroostankov, izločenih iz določenih koprolitov. Rezultati podajajo podatke o starosti iztrebkov, torej faze oz./ali faz poselitve/-ev.

Izkop manjše sonde na Starih gmajnah je pomemben, ne samo zaradi možnosti pridobitve novega materiala (tudi koprolitov), ki so očitno na tem najdišču ohranjeni v večjem številu, pač pa tudi zaradi drugih raziskav. Projekt ima pomembno vlogo tudi z vidika varovanja kulturne dediščine, saj se kulturne plasti na najdišču Stare gmajne nahajajo dokaj plitvo pod površjem in so zato močno izpostavljene izsušitvi. To je zaznati tudi pri očitno slabši ohranjenosti nežnejših semen/plodov (npr. lanu in maka) kot so bili ohranjeni v letu 2007.


Sl. 2: Stopnja ohranjenosti semen/plodov lanu in maka na kolišču Stare gmajne se je v 14 letih vidno poslabšala: 1) v letu 2007: a) ostanki lanu; b) semena maka in 2) v letu 2021: a) ostanki lanu; b) semena maka.

Projektna skupina


Faze projekta

V okviru projekta preliminarno multidisciplinarno analiziramo šest iztrebkov (koprolitov) s Starih gmajn, ki so bili najdeni pri izkopavanjih v letu 2007. Izvajamo palinološka, paleoparazitološka, arheobotanična, arheozoološka analize in poskus izolacije mt-DNK.

Faza 1

V prvem letu smo izvedli tudi ponovno sondiranje na ogroženem najdišču Stare gmajne, in sicer v bližini v letu 2007 odkritih koprolitov. Odkrili smo nove – sveže koprolite, ki so vsekakor še bolj primerni za podrobnejše raziskave, še zlasti za DNK in analizo biomarkerjev.


Stare gmajne, najdbe iz sonde 2021 (lok, korpolit in lesena obročka)

Na podlagi izkušenj raziskav na “starih” iztrebkih, analiziramo dolgotrajnejše raziskave na novih iztrebkih: analiza biomarkerjev, ki jo vodi prof. dr. Erwin Rosenberg, testiranje izolacije in morebitnega pomnoževanja DNK, ki jih vodi prof. dr. Elena Bužan, pelodna analiza, ki jo vodi doc. dr. Maja Andrič in analiza paleoparazitov, ki jo vodi prof. dr. Matthieu Le Bailly.

Faza 2

Z zamikom enega leta se bodo začele vršiti makro-analize, ki bodo iztrebke dokončno demolirale. Z nežno mokro flotacijo na situ s premerom por 0,056 mm bomo vsak iztrebek posebej presejali in iz njega pobrali vse makro-ostanke, rastlinske in živalske, ki jih bomo vrstno identificirali in kvantificirali. Identifikacije bodo vodili: doc. dr. Tjaša Tolar za rastlinske ostanke, doc. dr. Borut Toškan za ostanke sesalske favne, prof. dr. Franc Janžekovič za ostanke ptic, doc. dr. Alfred Galik s sodelavci pa za ostanke rib in morebitnih dvoživk ter plazilcev.

Faza 3

Tretje projektno leto bo namenjeno skupni interpretaciji dobljenih rezultatov in pripravi SCI objave.


Časovnica raziskovalnega projekta v letih 2020–2023


Rezultati

  • JANŽEKOVIČ, Franc, KLENOVŠEK, Tina, MLÍKOVSKÝ, Jiři, TOŠKAN, Borut, VELUŠČEK, Anton. Eneolithic pile dwellers captured waterfowl in winter : analysis of avian bone remains from two pile dwellings in Ljubljansko barje (Slovenia). International journal of osteoarchaeology. [Print ed.]. 2021, 1−10. DOI: 10.1002/oa.3012.
  • TOLAR, Tjaša, GALIK, Alfred, LE BAILLY, Matthieu, DUFOUR, Benjamin, CAF, Nina, TOŠKAN, Borut, BUŽAN, Elena, ZVER, Lars, JANŽEKOVIČ, Franc, VELUŠČEK, Anton. Multi-proxy analysis of waterlogged preserved Late Neolithic canine excrements. − Vegetation history and archaeobotany 30, no. 3, 2021, 107−118. DOI: 10.1007/s00334-020-00805-y.
  • TOLAR, Tjaša, VOVK, Irena, JUG, Urška. The use of Cornus sanguinea L. (dogwood) fruits in the Late Neolithic. Vegetation history and archaeobotany. [Print ed.]. 2021, vol. 30, no. 3, str. 347-361, ilustr., zvd. ISSN 0939-6314. DOI: 10.1007/s00334-020-00788-w.
  • LEGHISSA E., Deschmann’s pile-dwelling sites near Ig and the cultural-chronological attribution of the Late Copper Age Ljubljana culture / Kulturna in časovna umestitev poznobakrenodobne ljubljanske kulture na Dežmanovih koliščih pri Igu, Arheološki vestnik 72, 2021, 7−51. doi: https://doi.org/10.3986/AV.72.01
  • ANDRIČ, Maja. Maharski prekop, Stare gmajne and Blatna Brezovica settlements and the vegetation of Ljubljansko barje (Slovenia) in the 4th millennium cal BC. − Documenta Praehistorica. Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji. Neolitske študije= Neolithic studies 47, 2020, 420−445, DOI: 10.4312/dp.47.24.
  • VELUŠČEK, Anton. The Ljubljansko barje in Central Slovenia during the Copper Age. − V: GUTJAHR, Christoph, TIEFENGRABER, Georg (ur.). Beiträge zur Kupferzeit am Rande der Südostalpen : Akten des 4. Wildoner Fachgesprächs am 16. und 17. Juni 2016 in Wildon/Steiermark (Österreich), Materialhefte zur Archäologie des Südostalpenraumes, Bd. 1, 2020, 223−238.
  • TOLAR Tjaša, GALIK Alfred, A Study of Dog Coprolite from Late Neolithic Pile-Dwelling Site in Slovenia. − Archaeological Discovery 7, 2019, 20−29.

***

Predstavitve na konferencah

  • GALIK, Alfred, TOLAR, Tjaša. Food of dogs from Late Neolithic pile-dwelling sites in Slovenia. V: Program & abstracts : 20th Meeting of the ICAZ Fish Remains Working Group, August 26-30, 2019, Portland State University Campus Portland, Oregon USA. 20th Meeting of the ICAZ Fish Remains Working Group, August 26-30, 2019, Portland State University Campus Portland, Oregon USA. Portland (Oregon): State University, 2019. Str. [15-16]. https://static1.squarespace.com/static/5b1591ab4611a05860198ece/t/5d570a65d99ab200010c0500/1565985390539/FRWG_2019_Draft_August+16.pdf. [COBISS.SI-ID 44983597]
  • TOLAR, Tjaša, GALIK, Alfred, ROSENBERG, Erwin, LE BAILLY, Matthieu, CAF, Nina, ANDRIČ, Maja, TOŠKAN, Borut, BUŽAN, Elena, ZVER, Lars, JANŽEKOVIČ, Franc, VELUŠČEK, Anton. What infos can we get from the analyses of the Late Neolithic dog (Canis familiaris) excrements?. V: Program and abstracts, 18th Conference of the International Workgroup for Palaeoethnobotany - IWGP 2019, Lecce 3rd - 8th June 2019. Lecce: Università del Salento. 2019, str. 113. http://siba-ese.unisalento.it/index.php/iwgp/article/view/20556/17419. [COBISS.SI-ID 44760877]
  • TOLAR, Tjaša. Koprolites and fish bones from the Ljubljansko barje in Slovenia : the archaeological and archaeobotanical context : e-predavanje po videopovezavi, ICAZ FRWG Meeting XXI, org. International Council of Archaeozoology Fish Remains Working Group (AUT), 23. avg. 2021. [COBISS.SI-ID 75062531]

***

Poljudne predstavitve

Tolar Tjaša, Toškan Borut, Koliščarski pes in njegova prehrana, SLO časi, kraji, ljudje Maj 2020, 6−11.