Slovenske misijonarke v Indiji: pozabljeno poglavje v medkulturnih odnosih

Projekt raziskuje vlogo slovenskih misijonark iz nekdanje Jugoslavije, ki so v Indijo prišle v obdobju pred II. svet. vojno in po njej, ter razkriva pozabljeno poglavje kulturne zgodovine, ki obsega pomembne povezave med Indijo in osrednjo ter vzhodno Evropo, pri tem pa se raziskava zgodovinsko umešča v širši kulturološki teoretski okvir. Skozi multidisciplinarni pristop bo projekt na izviren in kritičen način premislil diskurzivni arhiv in osvetlil neraziskano razmerje med močjo in vedenjem, kot se to razkriva ob predlagani temi.

Prvi cilj projekta je raziskati in osvetliti individualne doprinose slovenskih misijonark k izobrazbi, družbeni prenovi, zdravstveni oskrbi in drugim aktivnostim v (post)kolonialni Indiji. Drugi cilj raziskave je primerjati raziskovalne rezultate s sodobnimi debatami, povezanimi s (post-)kolonializmom, evangelizacijo, izobraževanjem žensk, kastami, staroselskostjo, pa tudi z vlogo religije, opredeljeno kot motivacijsko silo v vsakdanjem življenju. Sledeč takšnim nastavkom se bo  raziskava ukvarjala s tematikami, ki so v osrčju perečega vprašanja  postkolonialne modernosti v Indiji.

Teoretsko se raziskava prek analize družbeno-zgodovinskih in osebnostnih dejavnikov, ki so slovenske misijonarke motivirali, da so zapustile svoje rojstne države, umešča med kulturološke študije, ki jih zanima pomen (ženske) delovalnosti oz. tvornosti (ang. agency) v okolju, prežetim z verskimi, etničnimi, spolnimi in kulturnimi hierarhijami. Raziskava namreč predpostavlja, da so bile nekatere misijonarke kljub svoji podrejeni vlogi in nevidnosti dejavne akterke v procesu družbenih sprememb.

Projekt še v zadnjem trenutku združuje arhivsko raziskavo z ustnim zgodovinopisjem (intervjuji z zadnjo generacijo evropskih redovnic), hkrati pa bistveno presega zgolj deskriptivno biografijo slovenskih misijonark. Izsledke konkretnih biografij bomo raziskovalci uporabili za  kritično obogatitev obstoječih študij na temo krščanskih misijonov v Indiji, ki se osredotočajo predvsem na aktivnosti kolonizatorjev (večinoma britanskih) in so privrženi tezi o misijonarskem kolonializmu. Predvidevamo, da bo projekt s preizpraševanjem različnih teorij o orientalizmu priskrbel alternativne utemeljitve prevladujočim pristopom razumevanja kulturnih odnosov med Indijo in Evropo. Kot analitsko orodje bomo uporabljali koncept vmesnosti (ang. in-betweeness) in ‘skrite zapise’, s katerimi bomo laže konceptualizirali specifično pozicioniranost slovenskih misijonark. Ker so te prihajale iz Balkana, so bile znotraj posvojenih, večinoma evropskih redov, pogosto obravnavane kot ne-dovolj evropske, medtem ko je domače prebivalstvo v njih še vedno videlo pripadnice rasno superiornega evropskega sveta. Prav tu se nam torej postavlja vprašanje, kako je ta ‘vmesni’ položaj vplival na njihov občutek delovalnosti v okviru poslanstva, ki so mu sledile. Nadalje bo predlagana raziskava skozi kritično analizo diskurzov misijonarskega pisanja, ki je bilo široko diseminirano v katoliških območjih nekdanje Jugoslavije v času med obema vojnama, ponudila svež vpogled v manj znano področje interkulturnih odnosov med Indijo in Evropo, področje ki je pomembno tako za slovensko kot tudi za mednarodno raziskovalno prizorišče.

Metodološko projekt načrtuje arhivske raziskave, zbiranje in analizo oralne zgodovine, etnografsko dokumentiranje podatkov skupaj z diskurzivno analizo primarnih in sekundarnih virov, vključno z literarnimi deli in vizualnim gradivom. Tema, ki je doslej ostajala zaprta bolj ali manj znotraj zidov religioznih redov, bo tako osvetljena kot kompleksni interkulturni fenomen, ki si zasluži kritično pozornost z vidikov različnih, medsebojno povezanih disciplin, kot so moderna zgodovina, antropologija, študije spolov, filozofija in religiologija. Z namenom zagotavljanja relevatne ekspertize jezikov, disciplin in metodologij in s ciljem uspešnega izvajanja projekta, bo raziskovalno skupino poleg vodje projekta sestavljalo še 5 raziskovalk (in 1 sveto