Spremembe v kmetijstvu skozi oči in telesa kmetov

Osnovni Podatki

Opis

Cilj projekta je zagotoviti boljšo razlago vpliva radikalno spremenjenega post-1991 razvoja slovenskega kmetijstva na stiske in obolenja kmetov, kot pa ga sporočajo poklicne zdravstvene evidence. Raziskovalna vprašanja – ali in kako se je kmetijsko prestrukturiranje po letu 1991 v Sloveniji pretvorilo v osebne stiske in obolenja kmetov, in kako se kmetje odzivajo na z zdravjem povezane okoliščine v kmetijstvu, jih razlagajo, osmišljajo in se z njimi spoprijemajo – bodo raziskana z antropološkim pristopom izvirno vpeljanih in združenih teoretizacij moralne ekonomije, družbenega trpljenja in zdravstvenega součinkovanja na področje problematike »stresa v kmetovanju«. Teoretizacija »moralne ekonomije« bo zagotovila okvir za raziskovanje in razumevanje načinov, po katerih se opazovana ekonomija kmetovanja križa z »moralno ekonomijo« kmetov, kar ima posledice za doživljanje njihove blaginje, medtem ko bo intelektualna tradicija medicinskih antropologov uokvirila opazovanje osebnih stisk in obolenj kmetov kot odziva na drastično spremenjene okoliščine v njihovem (poklicnem) življenju. Pristop zdravstvenega součinkovanja se bo nanašal na določene elemente družbeno strukturiranih in časovno umeščenih kontekstov; take, ki so pomembni za doživljanje »stresa v kmetovanju« pri kmetih.

Raziskava vključuje dva delovna sklopa. Prvi zajema večkrajevne terenske raziskave na konvencionalnih in ekoloških kmetijah, da se zagotovijo izdatne etnografije o prepletenih družbenih, ekonomskih, političnih in čustvenih procesih, ki podlagajo stiske in obolenja kmetov. Drugi pa vključuje pregled zdravstveno-poklicnih in drugih z zdravjem povezanih podatkovnih zbirk in anketnih raziskav, ki vključujejo kmete, da bi se ocenilo, kdo med kmeti (npr. dejavni/nedejavni) je vključen ali izključen iz statistično oblikovane poklicne kategorije, in katere podatkovne zbirke je nujno uskladiti, da bi lahko identificirali njihovo zdravstveno stanje. Na podlagi rezultatov obeh delovnih sklopov bo oblikovan scenarij za etnografsko obveščene in izboljšane javno zdravstvene evidence te poklicne skupine.

 


Faze projekta

Notranja komunikacija in študij posodobljene literature: (1.-36. mesec): Koordinacija dela projektne skupine skozi uvodno srečanje in redna letna delovna srečanja; priprava 1 vmesnega in 1 končnega poročila; vzpostavitev projektnih spletnih orodij ter študij dopolnjene in posodobljene literature.

Priprava in izvedba večkrajevnega terenskega dela: (8.-29. mesec): Določitev terenskih lokacij; izbor družinskih kmetij; organizacija logistike terenskega dela; izvajanje večkrajevnega terenskega dela; prepis gradiva in sprotna vsebinska analiza pridobljenega materiala.

Poklicno zdravje in vsebinsko povezane podatkovne zbirke: (1.-29. mesec): Pregled in kritična evalvacija razpoložljivih nacionalnih in lokalnih podatkovnih zbirk o poklicnem zdravju in drugih z zdravjem kmetov povezanih evidenc; izpeljava fokusnih skupin in ekspertnih intervjujev o oceni potreb po izboljšanju poklicne zdravstvene evidence.

Končna analiza in priporočila: (29.-36. mesec): Skupna presoja analiziranega gradiva obeh delovnih sklopov; oblikovanje scenarija (priporočil) za izboljšanje poklicne zdravstvene evidence; priprava konferenčnih prispevkov in znanstvenih člankov, doktorata ter skupne publikacije.

Diseminacija: (6.-36. mesec): Diseminacija vmesnih in končnih rezultatov v obliki povzetkov za zainteresirano javnost; dejavna udeležba na strokovnih in znanstvenih dogodkih doma in v tujini; organizacija znanstvenega simpozija o glavnih projektnih rezultatih; predstavitev končnih rezultatov projekta v okviru Svetovnega dneva varnosti in zdravja pri delu, 28. aprila; prenos znanja v pedagoški proces.

 


Rezultati

(v delu)


Ključne besede
Slovenija
družbeno trpljenje
zdravstveno součinkovanje
moralna ekonomija



Raziskovalna področja
Kulturna antropologija, etnologija S220