Več kot polovico Slovenije pokrivajo gozdovi, ki so relativno dobro ohranjeni. Njihov pomen je mnogostranski: so neizčrpen vir pridobivanja kakovostnega lesa, ohranjajo ekološko ravnotežje v naravi, varujejo tla pred erozijo, uravnavajo vodni režim ter dajejo slovenski kulturni krajini poseben čar.
Vegetacijo raziskujemo tako, da izberemo različne ploskve, kjer je vegetacija homogena in naredimo vegetacijske popise. Tako definiramo rastlinske združbe, ki so osnovne kartografske enote pričujočih kart. Izkušnje so pokazale, da je najcenejša in najzanesljivejša inventarizacija naravnih danosti prav na osnovi rastlinskih oziroma gozdnih združb. Vegetacija oz. rastlinske združbe so namreč vidni odraz delovanja ekoloških dejavnikov žive in nežive narave.
Uporabnost vegetacijske karte je sorazmerna njenemu merilu. Prva je leta 2002 izšla vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 400.000. Glede na veliko merilo je uporabna le za splošni pregled gozdne vegetacije. Za delo na terenu so potrebne vegetacijske karte večjega merila, zato smo kasneje pričeli s pripravo kart v merilu 1 : 50.000 za posamezna območja Slovenije.
Na vegetacijskih kartah gozdnih združb so prostorsko predstavljene gozdne združbe na posameznih območjih. Karte so bile izdane s priloženimi komentarji, kjer se nahajajo opisi gozdnih združb.
Zbirka je nastala na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija in se še dopolnjuje.
Zbirka zvočnih zapisov iz knjige Živa pripoved v zapisu. Kontekst, tekstura in prekodiranje pripovedi Tine Kravanja iz Bavšice, avtorice Barbare Ivančič Kutin
Digitalni arhiv je interna zbirka elektronske dokumentacije Inštituta za arheologijo. Vanjo shranjujemo arheološko, epigrafsko, arheozoološko, palinološko in arheobotanično gradivo.
Zbirka »Ko sem nosil vojaško suknjo« je razdeljena na več enot, in sicer jo sestavljajo: faksimile dnevnika Cirila Prestorja (32 strani), kjer je ob zapisih dogodkov tudi oznaka fotografij, galerija 370 oštevilčenih fotografij, razdeljenih v 12 podenot, ki jih sestavlja po 24 fotografij in razglednic, življenjepis in ostalo gradivo (letaki, povelja, zemljevidi, odlikovanja, značke), ki ga s komentarji opremlja dr. Petra Svoljšak.
Spomeniki domobrancem so sestavni del sodobne slovenske politične govorice, ki s pomočjo konvencionalne spomeniške ikonografije na specifičen način interpretira izgubo, smrt in dogodek, ki ju je povzročil, ter na ta način povezuje preteklost s sedanjostjo.
Ključna vloga domobranskih spomenikov je konstruiranje poboja kot nacionalne travme, premeščanje vloge žrtve in storilca, simbolna reinterpretacija pomena domobranstva, komunizma, kolaboracionizma in odporniškega gibanja, skratka fiksiranje interpretacije »državljanske vojne«.
Zbirka vključuje fotografije spomenikov in spremni tekst.
Trenutna verzija podatkovne zbirke, vodene v programu BIOTA (http://viceroy.eeb.uconn.edu/biota), vsebuje natančne podatke o primerkih, muzejih in georeferencirane informacije lokalitet za tri od štirih rodov družine Nephilidae (glej www.nephilidae.com): rod Clitaetra s šestimi vrstami v Afriki in Indijskem oceanu vse do Šrilanke, rod Herennia z enajstimi avstralazijskimi vrstami od Indije do Salomonovih otokov ter rod Nephilenygs s štirimi vrstami v tropih sveta. Objavljene monografije pajkov družine Nephilidae (Kuntner, 2005, 2006, 2007) navajajo metode dela, informacije o muzejskih zbirkah, taksonomske diagnoze vrst z ilustriranimi opisi ter vire financiranja raziskav. Podatkovna zbirka, ki trenutno vsebuje vnose za preko tisoč primerkov, bo posodobljena s podatki za več tisoč primerkov vrst iz največjega rodu, Nephila, ko bo objavljena taksonomska monografija rodu, ki je trenutno v pripravi (za prve informacije o rodu Nephila glej dela: Kuntner et al., 2008; Kuntner & Coddington, 2009). Za več informacij kontaktirajte avtorja in skrbnika podatkovne zbirke.
Kranjski antifonal II je digitalna podatkovna baza, ki podaja osnovne podatke o vsebinskih enotah drugega dela Kranjskega antifonala (NŠAL, Rkp 19); ta je bil kopiran okoli leta 1492 za župnijsko cerkev v Kranju. Baza je zasnovana tako, kot Kranjski antifonal I, in vključuje osnovne podatke o ok. 2500 vsebinskih enotah rokopisa. Nastala je leta 1999 in vključena je v širšo podatkovno bazo o tovrstnih rokopisih Cantus Database (skrbnika Debra Lacoste in Jan Koláček).