ISKANJE: ZBIRKE

Tip vsebine: Zbirke
Počisti filtre
Št. elementov na stran:
10
50
Zbirka
Glasbena terminologija do ok. 1980

Korpus več kot 25.000 kartotečnih listkov vsebuje opredelitve glasbenih pojmov in primere ustreznih terminoloških zvez, kot so se rabile v stroki od leta 1920 do ok. 1980. Delo je opravila komisija v sestavi dr. Dragotin Cvetko (†), dr. Zmaga Kumer (†), dr. Jože Sivec (†) in dr. Ivan Klemenčič. Komisija je delovala od 1976 do 1983, ko je izšel edini delni tiskani rezultat, to je Glasbeni terminološki slovar: Glasbila in izvajalci; Poskusni snopič (Ljubljana: SAZU, 1983). Za interno uporabo je na Muzikološkem inštitutu na voljo zbirka v fizični obliki in tudi v digitalizirani obliki. V načrtu je spletna objava digitaliziranega gradiva.

Avtorji: dr. Dragotin Cvetko , dr. Zmaga Kumer , dr. Jože Sivec , dr. Ivan Klemenčič
Obdobje nastajanja: od 1970
Skrbnik: Dr. Metoda Kokole
Zbirka
Srednjeveški glasbeni rokopisi na Slovenskem

Zbirka je namenjena sistematičnemu popisu vseh srednjeveških zapisih glasbe na Slovenskem. Taka nudi podatke o v celoti ohranjenih glasbenih kodeksih, o posameznih marginalnih glasbenih zapisih v sicer neglasbenih kodeksih, zlasti pa o številnih eno- ali nekajlistnih fragmentih uničenih glasbenih rokopisov. Zbirka, ki je začela nastajati leta 1981 in obstoji v obliki listkovne kartoteke in kataloga, se še zmeraj dopolnjuje. Trenutno obsega nekaj več kot 329 vpisov.

Avtor: Dr. Jurij Snoj
Obdobje nastajanja: od 1981
Skrbnik: Dr. Jurij Snoj
Zbirka
Kranjski antifonal II (NŠAL, 19)

Kranjski antifonal II je digitalna podatkovna baza, ki podaja osnovne podatke o vsebinskih enotah drugega dela Kranjskega antifonala (NŠAL, Rkp 19); ta je bil kopiran okoli leta 1492 za župnijsko cerkev v Kranju. Baza je zasnovana tako, kot Kranjski antifonal I, in vključuje osnovne podatke o ok. 2500 vsebinskih enotah rokopisa. Nastala je leta 1999 in vključena je v širšo podatkovno bazo o tovrstnih rokopisih Cantus Database (skrbnika Debra Lacoste in Jan Koláček).

Avtor: Dr. Jurij Snoj
Obdobje nastajanja: od 1999
Skrbnik: Cantus
Zbirka
Bistrski gradual (NUK, Ms 22)

Bistrski gradual je digitalna podatkovna baza, ki vsebuje osnovne podatke o vseh vsebinskih enotah glasbenega kodeksa NUK, Ms 22; ta izhaja iz 13. stol. in je bil domnevno v rabi kartuzijanskega samostana v Bistri. Za vsako od okoli 1300 enot rokopisa navaja besedilni začetek, zvrst, funkcijo ter mesto v rokopisu. Podatkovna baza, ki je trenutno v nastajanju, bo vključena v širšo podatkovno zbirko Gradualia (skrbnik Gábor Kiss).

Avtor: Dr. Jurij Snoj
Obdobje nastajanja: od 1999
Skrbnik: Gradualia
Zbirka
Glasbeni rokopisi in tiski do 1800

Zbirka v obliki listkovnega kataloga podaja opise rokopisov in tiskov do leta 1800, ki so se ohranili na Slovenskem. V njem so zbrani podatki o starejših muzikalijah iz različnih slovenskih nahajališč (Ljubljana, Novo mesto, Celje, Ptuj) in obsega okoli 1300 enot oz. ok. 1600 listkov, ki so opremljeni tudi z incipiti.

Obdobje nastajanja: od 1980
Skrbnik: Tonja Čakš
Zbirka
Zapuščina Toneta Cevca

Zbirka vsebuje material, ki ga je pri svojem skoraj 30 let trajajočem delu na Inštitutu za slovensko narodopisje zbral dr. Tone Cevc. Preučeval je kulturo alpskega sveta kot življenjski prostor, njeno bivalno kulturo in preživetvene načine, ki bistveno oblikujejo vsakdanje življenje ljudi. Pri tem je skozi kulturnozgodovinsko perspektivo spodbujal sodelovanje med etnologijo in arheologijo in ju povezoval. Material vsebuje pisno gradivo, risbe, načrte in zemljevide, fototeko ter digitalizirano diateko.

Avtor: dr. Tone Cevc
Obdobje nastajanja: od 1972
Skrbnik: Stanka Drnovšek
Zbirka
Slikovni arhiv etnološke dediščine

Arhiv je začel nastajati v prvih letih delovanja inštituta in se dopolnjuje. Vsebuje najrazličnejše gradivo: od risb, načrtov in zemljevidov, negativov, fotografij ter diapozitivov do digitalnih posnetkov, digitaliziranega gradiva in plakatov. Vanj so prispevali vsi nekdanji in sedanji sodelavci.

Avtor: Inštitut za slovensko nadopisje
Obdobje nastajanja: od 1954
Skrbnik: Stanka Drnovšek
Zbirka
Slovenski eksonimi

Zbirka obsega dobrih 5000 najpogosteje rabljenih slovenskih eksonimov, ki so bili izbrani med več kot 50.000 evidentiranimi različnimi oblikami tovrstnih zemljepisnih imen. Vsak eksonim je predstavljen s 34 rubrikami.

Avtorji: Dr. Drago Kladnik , Dr. Drago Perko
Obdobje nastajanja: od 2006