Slovenske arhitektke, gradbenice in oblikovalke

Zbirko Slovenske arhitektke, gradbenice in oblikovalke, ki nastaja na podlagi serije razstav V ospredje: pionirke v slovenski arhitekturi, gradbeništvu in oblikovanju, pripravljenih v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenijein od leta 2016 razstavljenih v ljubljanski arhitekturni galeriji Dessa, pripravlja Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU; z njo želimo osvetliti življenje in delo spregledanega dela slovenskega arhitekturnega ustvarjanja in ponuja priložnost, da iz bogatega arhitekturnega opusa 20. stoletja izpostavimo tista dela, ki so le redko na ogled javnosti, vendar zato nič manj pomembna, kakovostna in večplastna. Zbirka se tematsko vklaplja med aktivnosti mednarodnega interdisciplinarnega projekta MoMoWo – Ustvarjalnost žensk od modernizma dalje (Modern Movement Women), ki na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti poteka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta z namenom strokovni in širši javnosti predstaviti pomemben del »anonimne« in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. stoletja, ki so jo ustvarile ženske, dejavne na področju arhitekture, gradbeništva, notranjega in industrijskega oblikovanja, krajinske arhitekture in urbanizma, ki so/veljajo za tradicionalne domene moških poklicev. Zbirka je posvečena predvsem pionirkam, prvim predvojnim in povojnim generacijam ustvarjalk, ki so aktivno sodelovale pri snovanju, oblikovanju in označevanju prostora svojega časa. Bile so neme spremljevalke v senci poklicno bolj uveljavljenih in znanih profesorjev, sodelavcev, očetov ali soprogov, tako da je še danes težko določiti njihov dejanski delež v snovanju in realizaciji prenekatere slovenske arhitekturne mojstrovine, od Plečnikovega NUK-a do Ravnikarjevega Trga republike. Že tako zaradi družbenih predsodkov omejene zgolj na nekatera področja arhitekturnega ustvarjanja, kot so risanje načrtov, parkovne zasnove, notranja oprema in industrijsko oblikovanje, urbanizem, le redko tudi javna in individualna gradnja, so bile največkrat primorane svoje delovanje še dodatno omejiti, če so si ustvarile družino. Nekatere med njimi so se zato raje odločile za ustvarjanje na drugih, največkrat umetnostnih področjih. Izbrana dela tako predstavljajo pomembnejše projektne stvaritve prvih generacij slovenskih ustvarjalk, ki jih je, upoštevajoč čas, razmere in vlogo ženske v času nastanka, treba gledati in ocenjevati z drugačnimi merili kot sicer. Razstava je zasnovana večplastno, s poudarkom na kakovosti del in kompleksnosti ideje, ter razkriva ustvarjalno moč posameznih avtoric. Raziskave za zbirko so potekale v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS, P6-0061).